Po mnenju ministrstva za zdravje je potreben nov in sodobnejši pristop, spremembe so predvidene tako na področju obveznega kot še posebej na področju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Po izračunu ministrstva za zdravje naj bi s sprejemom novega zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju prihranili 199 milijonov evrov, „s tem pa naj bi zagotovili vsebinsko in finančno vzdržnost obveznega zdravstvenega zavarovanja v naslednjih treh do štirih let.“

Vsi socialni partnerji si verjetno želijo tak zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki bi pravice in obveznosti uravnotežil. Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki naj bi bil po nekaterih pričakovanjih v poslanskih klopeh sprejet kmalu po parlamentarnih počitnicah, zbuja med sindikati veliko nezaupanja. Predlog zakona med drugim predvideva tudi rezanje v bolniška nadomestila, saj naj bi ta namesto sedanjih 80 odstotkov od osnove za primer poškodbe izven dela in za nego otroka znašala 75 odstotkov, predlog delodajalcev pa je 70-odstotno nadomestilo. Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja naj bi se pri enaki prispevni stopnji kril manjši delež cene zdravstvene storitve. Zmanjšala naj bi se obveznost delodajalcev za izplačevanje nadomestil s sedanjih 30 na 25 dni, ta obveznost pa naj bi se povečala pri odsotnosti z dela zaradi poškodb pri delu in bolezni, povezani z delom, s sedanjih 30 na 45 delovnih dni.

„Za PERGAM je denimo neprimerno že to, da se zdravstvena reforma povezuje z vprašanjem izhodne strategije. Pri spremembah v zdravstveni zakonodaji gre za strukturne spremembe in ne za ukrepe za izhod iz krize, še manj pa naj bi spremembe v zdravstvu pomenile vlečnega konja izhodne strategije, o čemer je govoril predsednik vlade. Izhodna strategija mora biti vezana na pogoje gospodarjenja in prestrukturiranje gospodarstva, znižanje stroškov dela in razbremenitev gospodarstva, na nova vlaganja in nova delovna mesta, na drugačno vlogo bank pri financiranju razvoja in podobno. Zdravstvena reforma je predvsem v funkciji zagotavljanja dodatnih sredstev za zdravstveno blagajno, finančne in vsebinske vzdržnosti zdravstvenega sistema,“ je pojasnila Vida Fras, generalna sekretarka KSS PERGAM.

Vida Fras, generalna sekretarka KSS PERGAM.

Predlog novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sicer še ni v javni razpravi, je pa bila objavljena informacija o pripravi tega zakona z izhodišči zdravstvene reforme za vzdržnost zdravstvenega sistema. „V tej informaciji so predvidene določene spremembe v pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so za PERGAM v glavnem nesprejemljive. Znižanje nadomestil je za nas eden ključnih predlogov, ki ga ne sprejemamo. Povedati je potrebno, da razlogi za bolniške odsotnosti niso realen odraz zdravstvenega stanja zaposlenih, pač pa so predvsem oziroma v veliki meri povezani z delovnim in socialnim okoljem, katerega dejavniki se bistveno poslabšujejo. Povezani so torej z delom, delovnim mestom, s pogoji dela, z varnostjo pri delu, z medsebojnimi odnosi, s plačno politiko in spodbudami za ustrezno vrednotenje posameznega dela, s šikaniranjem, mobingom in stresom ter v zadnjem času z negotovostjo glede delovnega mesta zaradi krize. Razlogi za bolniške odsotnosti tudi niso v višini nadomestil zanjo in terjajo resno obravnavo in preučitev vseh naštetih dejavnikov.“

Frasova poudarja, da nadomestilo za čas bolniške odsotnosti ni socialni korektiv ali socialni transfer, pač pa predstavlja nadomestilo za plačo takrat, ko zaposleni zaradi bolezni ne more delati. Zato mora zagotoviti normalno preživetje tudi v času spremenjenih okoliščin zaradi bolezni. Višina nadomestil v primeru poškodb pri delu in bolezni, povezanimi z delom, mora ostati nespremenjena, torej sto odstotkov osnove. „Predlog o 5-odstotnem znižanju nadomestil za bolezen za PERGAM ni ---sprejemljiv in trdimo, da mora ostati tudi naprej devetdeset odstotkov osnove.“

---------
Sloveniji je na osnovi desetletnega povprečja letno evidentirano 10 do 11 milijonov izgubljenih delovnih dni – okoli 4 odstotke, kar pomeni, da dnevno izostane od dela zaradi bolezni ali poškodb približno 39.000 ljudi.
-----------

Za Pergam je nesprejemljivo tudi, da bi se nadomestilo za prvi dan odsotnosti zaradi nege družinskega člana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja preneslo posredno na delodajalca, neposredno pa na posameznega zavarovanca. Še posebej je to nesprejemljivo, ko gre za nego otroka. Predlog, da naj bi vse zavarovane osebe – z nekaj izjemami – iz lastnih sredstev krile po en euro za vsak recept in tri eure za naročilnico za medicinske pripomočke, ni primeren brez opredelitve natančne selekcije prioritet.

V PERGAMU načelno soglašajo, da posameznik prevzame del bremena pri poškodbah izven dela, kjer so sorazmerno velika tveganja v prostem času, kot na primer tekmovalni športi, borilne veščine, gorsko kolesarstvo, planinarjenje, alpsko smučanje, motoristični in avtomobilski športi, padalstvo in podobno. S tem predlog sledi usmeritvi k večji osebni odgovornosti in posledično k zmanjšanju poškodb v navedenih primerih zaradi nepazljivosti, neprevidnosti, včasih tudi objestnosti in kršenja predpisov. „Vendar predlog, da naj bi bila za ta tveganja raven kritja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za osebe, starejše od 14 let, le štirideset odstotkov, posameznik pa bi kril šestdeset odstotkov stroškov, ni sprejemljiv. Prvič bi morala biti starostna meja postavljena vsaj na 18 let oziroma do starosti zaključenega rednega srednješolskega izobraževanja in drugič mora najprej zaživeti nov zavarovalni sistem za možnost zavarovanja za te primere.“

Načelno je možno soglašati s širitvijo osnov za plačevanje prispevkov, vendar je dokončna podpora temu predlogu možna le ob njegovi temeljiti strokovni presoji in dobro pretehtani konkretizaciji. Sestava organov upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mora odražati strukturo zavarovancev oziroma tistih, ki prispevajo sredstva v zdravstveno blagajno. Predlog o zastopanosti tudi določenega števila predstavnikov zavarovancev iz posameznih območij nima utemeljene osnove.

In kako naj po mnenju Frasove delodajalci spodbujajo zaposlene k ohranjanju zdravja in k zmanjševanju absentizma oziroma kaj naj naredijo, da se bodo ljudje, ki se po dolgotrajni bolezni vrnejo, vnovič dobro počutili v delovni sredini? „Kot kažejo primeri dobre prakse, je možno zdravstveni absentizem v posameznih družbah zelo dobro obvladovati z načrtovanimi programi in aktivnostmi. Delodajalcem se finančno vlaganje v aktivnosti in ukrepe za obvladovanje absentizma v doglednem času povrne, saj nižji absentizem za podjetja pomeni tudi nižje stroške dela in druge pozitivne učinke. Vlaganje v zdravje delavca, v zdravo delovno mesto in zdrave odnose je naložba s pozitivnimi efekti pri produktivnosti in konkurenčnosti.“

Po njenem mnenju so ukrepi razmeroma preprosti, le sistematično jih je treba izvajati. Tu gre za vlaganja v zdravo delovno mesto, ukrepe iz varstva pri delu, preventivne zdravstvene preglede, usposabljanje zaposlenih, spodbujanje zdravega načina življenja, nagrajevanje in motiviranje, vključevanje v projekte, kot so družini prijazno podjetje, ustvarjanje pozitivne klime in kulture v kolektivu in drugo. „V takšni delovni sredini se bodo vsi zaposleni, tudi tisti, ki se vrnejo po dolgotrajni bolezni, počutili dobro.“