Danes se namreč obeta povsem drugačna slika, saj se obeta množični shod tako javnih uslužbencev kot delavcev v zasebnih podjetjih in tudi upokojencev, ki različno ocenjujejo nedavne vladne ukrepe pri reševanju globoke državne dolžniške krize, a se soglasno ne strinjajo, da bi nosili glavno breme odrekanja.

V zasebnem sektorjuni varne službe

"Nihče od delavcev se ne strinja s povišanjem davkov na vse blago, podpiramo pa dodatno obdavčevanje luksuza," je spremembo davka na dodano vrednost z dosedanjih 19 na 21 odstotkov omenil Vasilas Papageorgepoulus, aktivist sindikata javnih delavcev ADEDY, in priznal, da si glede drugih ukrepov niso tako soglasni s kolegi iz zasebnega sektorja. Vzrok je razumljiv, plače javnih delavcev so občutno višje, njihova služba pa neprimerno bolj varna, zato drugi v zmanjšanju njihovih bonitet, kakršen je denimo regres za letni dopust, in v tudi samem znižanju plač ne vidijo svoje težave. A po zagotovilih obeh sindikalnih organizacij danes stavkajo enotni, tako v podjetjih in javnih službah ter ustanovah kot na trgih večjih mest, kjer naj bi se zbrali v mnogo večjem številu kot pred dobrima dvema tednoma. Računajo, da bo stavkalo dva milijona in pol grških delavcev, obstal bo ves javni promet v glavnem in še nekaterih drugih mestih, ker se je stavki pridružil tudi sindikat kontrolorjev letenja, pa naj bi bilo kar 24 ur zaprto atensko letališče.

Podpora premierjuPapandreouju nadpolovična

Tukajšnje javnomnenjske raziskave medtem še naprej kažejo, da so Grki pripravljeni na odrekanje, da bi se izkopali iz dolgov in proračunskega primanjkljaja, ki kar za štirikrat presega dovoljenega iz določil evrskega območja. Tudi podpora vladi socialističnega premierja Georgea Papandreouja ostaja nadpolovična, po navedbah ene komercialnih televizij, ki je po sprejemu ukrepov minuli teden izvedla anketo na vzorcu 1400 ljudi, 52-odstotna. Dejstvo pa je, da je zadnji paket vladnih ukrepov podprlo samo 39 odstotkov vprašanih, in izkazalo se je, da je zvišanje davka na dodano vrednost najbolj nepriljubljen ukrep. Nasprotuje mu več kot tri četrtine Grkov, ki v njem vidijo prenašanje bremena na vse enako, čeprav bi ga po njihovem mnenju morali nositi bogati, torej tisti, ki so se z zadolževanjem države najbolj okoristili.

Kot nekakšen uvod v današnjo skupno stavko zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju so v minulih dneh v Atenah potekali manjši protesti različnih skupin, nazadnje so dva dni stavkali komunalni delavci, pred tem so protestirali tudi študenti in upokojenci. Nekajkrat je posredovala policija, večjih izgredov pa doslej ni bilo. Premier Papandreou je medtem podporo za svoje ukrepe iskal med evropskimi partnerji pri nemški kanclerki Angeli Merkel in francoskem predsedniku Nicolasu Sarkozyju. Nazadnje se je mudil v Washingtonu pri predsedniku Baracku Obami. Grška vlada je prepričana, da ji bo z drastičnimi ukrepi uspelo razrešiti dolžniško krizo in ne bo postala, kot je dejal Papandreou, Lehman Brother's Evropske unije oziroma evrskega območja. V skrajnem primeru pa se nadeja tudi pomoči mednarodnega denarnega sklada (IMF), kjer imajo ZDA odločilno besedo.