Kot je za STA povedal direktor republiške Agencije za radioaktivne odpadke (Arao) Vladislav Krošelj, je za odpadke nizke in srednje radioaktivnosti (NSRAO) potrebno skrbeti približno tri stoletja, začasne in sicer varne rešitve, s katerimi Slovenija trenutno rešuje njihovo skladiščenje, pa so nepraktične.

Leta 2004 so bile zato skladno z zakonskimi zahtevami in programskimi usmeritvami na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom v Sloveniji v iskanje mesta odlagališča NSRAO povabljene vse občine, za sodelovanje se jih je odločilo osem, Arao pa je v letu 2005 s predprimerjalno študijo ovrednotila 12 možnih lokacij.

V postopku primerjanja in ocenjevanja je bila za mesto odlagališča NSRAO izbrana Vrbina pri Krškem in odlagališče v obliki vkopanih silosov. V lanskem juliju je umestitev odlagališča potrdil svet občine Krško, vlada pa je na zadnji dan lanskega leta izdala uredbo o odlagališču, ki je začela veljati 15. januarja.

Po Krošljevih besedah so v petih letih umeščanja odlagališča NSRAO zanj porabili 18 milijonov evrov, celotna naložba pa bo po predinvesticijski zasnovi, vključujoč davek na dodano vrednost, veljala približno 150 milijonov evrov. Če bodo v dveh letih dobili gradbeno dovoljenje, ga naj bi začeli graditi čez poltretje leto, redno pa naj bi začelo delovati v letu 2016.

V letu 2027 na bi začeli vanj odlagati tudi odpadke iz razgradnje Nek, ki naj bi po današnjih napovedih delovala do leta 2023. Takrat naj bi z začetkom gradnje drugega silosa začela teči druga faza gradnje odlagališča. V primeru sprejetja odločitve o dokončnem zaprtju NSRAO se bo po koncu razgradnje Nek v letu 2037, v naslednjem letu začelo zapiranje odlagališča, razgradnja tehnoloških objektov bo izvedena v letu 2038, v letu 2039 pa bo zaprt še drugi silos, je pojasnil Krošelj.

Odlagališče bo namenjeno kratkoživim radioaktivnim odpadkom

Po podatkih povzetka idejnega projekta, ki ga je v lanskem decembru pripravila Arao, bo odlagališče namenjeno odlaganju kratkoživih radioaktivnih odpadkov, ki so nastali in nastajajo v medicini, znanosti in industriji ter v krški Nek oz. za njen slovenski del jedrskih odpadkov. Skupna količina vseh odpadkov bo znašala približno 10.000 prostorninskih metrov, projektna količina odlagališča z upoštevanjem celotne količine pa bo znašala skoraj še enkrat toliko.

Odlagališče bodo zgradili 400 metrov vzhodno od Nek, postavljeno bo na dvignjeno protipoplavno ploščad, ki bo varna pred stoletnimi poplavami, njegova zmogljivost pa bo sprejem 200 zabojnikov letno, še navaja povzetek idejnega projekta.

S prenosom vseh NSRAO oziroma tako imenovanih kratko živečih radioaktivnih odpadkov v Vrbino bo poleg tamkajšnjega odlagališča slovenske radioaktivne odpadke skladiščilo le še centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju pri Ljubljani, kjer bodo hranili le dolgo živeče radioaktivne odpadke, ki jih je v primerjavi z NSRAO manj, je nadaljeval Krošelj.

Odlagališče NSRAO v Krškem bo za sedaj predvidene potrebe zadoščalo, v primeru potreb drugega bloka Nek se lahko razširi, v prihodnosti pa bo sledila potreba po shranjevanju izrabljenega jedrskega goriva in visoko radioaktivnih odpadkov, kar je, tako Krošelj, od krškega odlagališča ločeno in časovno vsaj pol stoletja ali več odmaknjeno vprašanje.

Po njegovem mnenju je edina prava dolgoročna rešitev tega vprašanja skupno odlagališče, v katerem so odpadki ločeni od človekovega okolja. Po zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnostjo bi moralo biti odlagališče pripravljeno do leta 2013, ker je bila v pridobitev lokacije vračunana vsaj enoletna zakasnitev, pa se njegovo odprtje približuje letu 2016, je ocenil.

Glede na to bo potrebno tudi sedanje skladiščenje jedrskih odpadkov znotraj Neka, v skladišču, ki je trenutno precej zapolnjeno in je v njem prostora še za nekaj let, premostiti, premostitev pa je v treh letih realno izvedljiva, je dejal.

Pred petimi leti so pri Arao začeli tudi s terenskimi raziskavami, s katerimi so ugotovili, da je za NSRAO namenjeno zemljišče geološko primerno za odlagališče v obliki vkopanih silosov, ki bo deloval po principu večpregradnega varovanja, njegov vpliv na okolje in živa bitja pa naj bi bil po zagotovilu agencije zanemarljiv.

Agencija je pripravila idejni projekt, sprejet je bil državni prostorski načrt, opravili so niz terenskih raziskav in pripravili začetne varnostne analize, od novega leta pa po Sloveniji potekajo predstavitve projekta javnosti, ki jih Arao prireja samoiniciativno, je opozoril Krošelj.

Javnost njihove predstavitve in projekt odlagališča ves čas spremlja zavzeto, sogovornik Arao pa so tudi ekološka društva, ki sicer odlagališču NSRAO neposredno ne nasprotujejo, saj je to po naravi ekološki projekt, dosedanje raziskave in študije pa so pokazale, da bo odlagališče varno, je povzel Krošelj.