Ta dokumenta je pokojni Saša Baričevič, ki so ga njegovi bulmastifi pred mesecem dni raztrgali, kasneje uporabil kot kronski dokaz, da si žival ne zasluži smrti, ki jo je odredil veterinarski inšpektor, pa tudi kot grožnjo državi, kakšna odškodnina jo čaka, če bi usmrtila »odlično ocenjeno žival z vzrejnim dovoljenjem za plemenjaka«.

V uredništvu smo pridobili dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je kinologinja Alenka Černe 15. junija 2006, natanko tri mesece po grozljivem napadu bulmastifov Saše Baričeviča na Stanislava Megliča, v zavetišču Gmajnice enemu od nevarnih psov - Atlasu - izdala vzrejno dovolilnico za plemenjaka. Podelila mu je najvišjo vzrejno oceno A, njegovo zunanjost sta s kinološkim kolegom Rajkom Rotnerjem ovrednotila z oceno odlično (5), poleg tega pa sta njegovo gibanje označila za "dobro", čeprav je bil invalid, saj je zaradi strelne rane, ki jo je dobil ob napadu na Megliča, vidno šepal.

Odlična ocena in vzrejna dovolilnica sami po sebi ne bi bili tako sporni, če ju ne bi Saša Baričevič in Zora Roter oziroma v njunem imenu odvetniška družba Senica kasneje uporabila kot kronska dokaza v pritožbi zoper odločbo veterinarskega inšpektorja, s katero je ta odredil humano usmrtitev za okolico nevarnih Atlasa in Joy. "Psa imata do neznancev primeren odnos, saj ne kažeta znakov agresije. To potrjuje tudi priložena ocena zunanjosti psa, iz katere izhaja, da je Atlas z odliko prestal pregled sodnika, pri čemer pa iz ocene izhaja, da pes pri ocenjevanju ni kazal nobenega neprimernega vedenja, saj ga je sodnik sicer označil za temperamentnega, a prijetne nravi. V kolikor bi pes kazal znake agresije in neprimernega vedenja, nikakor ne bi mogel biti ocenjen z oceno odlično oziroma do pregleda - ocene - sploh ne bi moglo priti," so 20. februarja 2008 spisali v odvetniški pisarni Senica in še dodali: "Pritožnika poudarjata, da sta na oba psa čustveno navezana, hkrati pa gre za živali, ki imata veliko premoženjsko vrednost. Pes Atlas pa je kot odlično ocenjena plemenska žival z vzrejnim dovoljenjem za plemenjaka pomemben tudi z vidika obstoja in nadaljevanja rodu pasme bulmastif v Sloveniji." S tem so državne organe želeli posvariti, da bodo morali davkoplačevalci odšteti zajetno odškodnino, če bi si kdo drznil pse, ki so napadali že tudi pred Megličem, usmrtiti.

V 15. členu vzrejnega pravilnika Slovenskega kluba za velike pasme in molose, katerega predsednica je Alenka Černe, med drugim piše, v katerih primerih se za pse iz teh kategorij izda vzrejna prepoved. Med drugim je omenjena popadljivost, ki je bila (najmanj zaradi napada na Megliča) tudi pri Atlasu več kot očitna. Ugledni kinolog Jože Vidic pravi, da za vzrejne komisije velja načelno stališče, da napadalnim psom ali tistim, ki so okolju nevarni, vzrejnih dovoljenj ne dajejo. To, da ga je Atlas dobil v zavetišču, kjer je moral biti na zahtevo tožilstva kot kronski dokaz za storitev kaznivega dejanja (napada na Megliča), se zdi Vidicu čudno. "Moralno sporno in nenavadno je, da gre po tako hudem napadu na človeka kinolog v zavetišče in tam opravi vzrejni pregled psa," ugotavlja Vidic. Čudi se tudi, kako je lahko Atlas za gibanje dobil tako visoko oceno, ko pa je vidno šepal. Na to je v svojem ločenem izvedenskem mnenju, ki je bilo podlaga za vrnitev Atlasa in Joy lastniku, opozoril tudi veterinar Marjan Kastelic, ki je v svojem kratkem mnenju sicer pomešal imena psov, saj je namesto Atlasa govoril o Atosu, ki pa seveda ni bil predmet ocenjevanja posebne strokovne komisije, saj so ga lastniku vrnili že leta 2008.

Kmetijski minister Milan Pogačnik je javno zatrdil, da so iz "neodvisne" in strokovne komisije, ki je odločala o vrnitvi bulmastifov Atlasa in Joy, izločili vse strokovnjake, ki so že bili v kakšnih prejšnjih postopkih pri pripravi strokovnih mnenj za Saša Baričeviča. V primeru kinologinje Alenke Černe dejstvo, da je strokovno mnenje za bulmastifa Atlasa že podpisala leta 2006, očitno ni bilo moteče.