S povečanjem rodnosti smo ponovno ujelo evropsko povprečje, ki tako kot v Sloveniji znaša 10,8 novorojenega otroka na tisoč prebivalcev. Najvišje stopnje rodnosti so imele leta 2008 Irska (18,1 na tisoč prebivalcev), Velika Britanija (13) in Francija (12,9). Najnižje stopnje rodnosti pa so zabeležile Nemčija, le 8,3 novorojenega otroka na tisoč prebivalcev, ter Malta in Avstrija (vsaka po 9,2).
V Sloveniji se je močno izboljšala tudi tako imenovana celotna stopnja rodnosti, ki kaže število živorojenih otrok na žensko v rodni dobi (do 49. leta starosti). Ta stopnja, ki je leta 2003 znašala le 1,2 (kar je bilo najmanj v EU), se je do leta 2008 povečala na 1,53, kar je najvišja vrednost v zadnjih dvajsetih letih. Višje celotne stopnje rodnosti imajo le države na zahodu in severu Evrope, najvišjo Francija (2,0) in Irska (1,9), medtem ko vse nove članice EU že zaostajajo za Slovenijo.
Matere so čedalje starejše
Matere v Sloveniji so bile leta 2008 ob rojstvu otroka stare v povprečju 30 let, ob rojstvu prvega otroka pa 28,4 leta, kar je največ doslej. Čeprav se je povprečna starost ob rojstvu v zadnjih desetih letih dvignila za 2,35 leta (bolj se je zvišala le še na Češkem, v Estoniji in Italiji), po povprečni starosti matere ne izstopamo iz evropskega povprečja. Za nove članice EU je sicer značilno hitrejše povečevanje povprečne starosti ob rojstvu, ki pa še vedno ne dosega starosti matere v državah zahodne Evrope. Matere v Španiji, Italiji, na Irskem, Nizozemskem, Švedskem in Danskem so namreč ob rojstvu otroka v povprečju starejše od 30 let.
Se pa zato Slovenci približujemo evropskemu vrhu po deležu otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Število tako rojenih otrok je prvič preseglo polovico leta 2007, leto kasneje se je že povečalo na 52,9 odstotka, pri čemer sta bili zunaj zakonske zveze rojeni kar dve tretjini prvorojencev. Višji delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, imata v EU le še Estonija in Švedska, precej nižjega, manj kot 30-odstotnega, pa sredozemske države ter Slovaška in Romunija.
V Sloveniji je najmanj zakonskih zvez
Visok delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, kaže, da zakonska skupnost poročenih med mladimi ni več prevladujoča oblika življenjske skupnosti v Sloveniji. V letu 2008 je bilo na tisoč prebivalcev sklenjenih 3,3 zakonske zveze, kar je dvainpolkrat manj kot pred štirimi desetletji, obenem pa je Slovenija pristala na zadnjem mestu v EU.
Manjše število porok očitno vpliva tudi na manjše število razvez v Sloveniji. Po podatkih Eurostata za leto 2008 je imela namreč nižjo stopnjo razveznosti na tisoč prebivalcev kot Slovenija (1,1) samo še Italija (0,9). Manj kot dve razvezi na tisoč prebivalcev so imeli še na Poljskem, v Romuniji in Bolgariji.
V Sloveniji se sicer razveže četrtina sklenjenih zakonskih zvez, pri čemer je vse več takih, ki se razvežejo po dalj časa trajajočem zakonu. V letu 2008 je bilo število zakonskih zvez, ki so se razvezale po manj kot 5 letih, za polovico nižje kot pred 40 leti (bilo jih je le 15,6 odstotka), število razvez po več kot 15 letih zakona pa se je povečalo za polovico.
V 44 odstotkih zakonskih zvez, ki so bile razvezane leta 2008, ni bilo vzdrževanih otrok, v preostalih 1259 zakonskih zvezah pa je živelo 1899 otrok. V slabi tretjini takih zvez je živel en vzdrževan otrok, v dobri petini dva otroka, pri zgolj 3 odstotkih pa trije vzdrževani otroci ali več.