"Če je bilo prej to še možno, jih takrat ne moreš več oblačiti v oblačila iz druge roke, pa tudi dodatne dejavnosti so drage," pravi Žarkijeva. Tega se še posebno dobro zavedajo starši v enostarševskih družinah, ki živijo sami z otroki, pri preživljanju otrok pa naj bi jim pomagala preživnina.

Do preživnine je pri nas po zadnjih podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve upravičenih 65.434 otrok in mladostnikov. Koliko med njimi je takih, ki preživnine ne prejemajo, ne vedo ne na pristojnih ministrstvih, ne na jamstvenem in preživninskem skladu, ne v centrih za socialno delo. Njihovi starši bijejo neskončne bitke za denar, ki otrokom pripada, a ga ne dobijo. Boja jim ni olajšala niti sprememba, ki v kazenskem zakoniku neplačevanje preživnine uvršča med kazniva dejanja.

Dolga ni poplačal, a v zapor ni šel

Izterjava neplačane preživnine za zdaj že polnoletnega sina, študenta, se pri naši bralki, katere podatke hranimo v uredništvu, vleče že od leta 2000. Denar, ki bi ga otrokov oče moral plačevati (gre le za 75 evrov na mesec), je poskušala izterjati prek sodišča najprej s kazensko in pozneje izvršilno tožbo, skratka z vsemi možnimi pravnimi sredstvi, ki so v naši državi na voljo za izterjavo neplačane preživnine, pravi. Vložila je kazensko ovadbo, pripoveduje naša sogovornica, po kateri je bil dolžnik pravnomočno obsojen junija 2003 - in sicer na "pogojno obsodbo, v kateri se mu določi kazen šest mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi treh let ne stori novega kaznivega dejanja, ob posebnem pogoju, s katerim se mu naloži, da mora zakoniti zastopnici oškodovanca v roku 12 mesecev po pravnomočnosti sodbe plačati zaostalo preživnino, v bodoče pa preživnino redno plačevati". Dodaja, da je šlo v sodbi za neplačano preživnino v višini 5110 evrov glavnice brez zamudnih obresti.

"Čeprav oče otroka dolga ni poplačal, v zapor ni šel," pripoveduje mama oškodovanca. "Sodnica pa mu je trikrat prijazno podaljšala rok za plačilo dolgovanega zneska." Potem je avgusta 2007 dobila sklep o ustavitvi kazenskega postopka in preklicu pogojne obsodbe.

Do uspešne izvršbe le z detektivskimi sposobnostmi?

Z izvršilnimi tožbami, s katerimi je poskušala uveljaviti pravico tudi naša sogovornica, pa so težave, pravi. Premoženje - premičnine in nepremičnine - ponavadi ni napisano na dolžnika, pogosto menjava stalno bivališče, dogaja se tudi, da dolžnik neplačanih preživnin ni v rednem delovnem razmerju, ampak raje dela na črno.

Bančni račun dolžnika je pod nadzorom izvršilnih sklepov sodišč le kratek čas, opozarja naša bralka. Upnik bi tako moral sam vedeti oziroma poizvedovati, ali je dolžnik v rednem delovnem razmerju, kdaj so mu nakazali dohodek, pritiskati na sodišče in ga obveščati o prednostnem poplačilu neplačanih preživnin, dodaja.

Dolžnik ima v njenem primeru avtomobil napisan na drugo osebo, lastnik nepremičnine, ki jo je kupil, je uradno otrok iz prejšnjega zakona. "Skratka, priče smo nenehnemu izmikanju zakonu, še več, vpletanju drugih otrok v nepošteno delo dolžnika, z enim in edinim ciljem - izogibanjem plačevanju zakonsko določene preživnine."

Tudi stroški izvršb in sodnih procesov, brez stroškov najema odvetnika, niso zanemarljivi, plačati pa jih mora upnik, opozarja naša sogovornica. Za primer navaja izterjavo 133 evrov preživnine, za kolikor je šlo v eni od izvršb - izvršitelju je morala vnaprej plačati 100 evrov predujma.

Že samo urejanje zadev v zvezi z neplačanimi preživninami oškodovanca v skupnem seštevku stane precej, pravi mama oškodovanega otroka. Vsa pisma morajo biti na primer poslana priporočeno. Za udeležbo na obravnavah upnik običajno koristi svoj letni dopust. Obravnave so lahko na sodišču na drugem koncu države, a upniku za pot povrnejo le povratno vozovnico za vlak.

Preživnino je treba najprej določiti

A že pot pred terjanjem preživnine, ki je zavezanec ne plačuje, je dolga. Preživnino je treba najprej sploh določiti. Irena Vrečič Hrib, strokovna delavka na Centru za socialno delo Ljubljana Center, pravi, da je najlažje takrat, kadar se starši o preživnini sporazumejo, pri čemer jim lahko pomaga center za socialno delo. Ko je sporazum gotov, ga starši podpišejo in odnesejo na sodišče.

Vodilo pri dogovarjanju o preživnini je vedno korist otroka, poudarja Hribova. "Otrok naj bi pri enem od staršev živel v enakih gmotnih razmerah, kot če bi starši bivali skupaj," pojasnjuje. Tisti od staršev, ki zasluži več, tako kot v skupnem gospodinjstvu več prispeva za otroka, dodaja. Če je otrok polnoleten, opozarja, lahko sporazum s enim od staršev sklene pri notarju, lahko pa tudi na sodišču.

Kadar se starši o preživnini ne morejo dogovoriti sporazumno, eden od njiju vloži tožbo na sodišče, pravi Hribova. A praviloma je tej tožbi treba priložiti potrdilo centra za socialno delo, da so se starši vsaj poskušali sporazumeti, vendar jim niti s pomočjo centra ni uspelo.

Ko sodišče razsodi o preživnini, sklep pošlje na center za socialno delo. Tam znesek preživnine vnesejo v računalnik, da lahko zavezance in upravičence obvestijo, ko se preživnine enkrat na leto valorizirajo, pojasnjuje Hribova.

Po prvem dolgu na srečanje

Če zavezanec preživnine ne plačuje, se eden od staršev upravičenca po besedah Hribove ponovno obrne na center za socialno delo. "Takrat povabim starše na srečanje, da bi se pogovorili, kaj se dogaja. Včasih je lahko razlog neplačevanja preživnine izguba službe zavezanca ali pa kaj drugega." V takih primerih, dodaja, zavezanec lahko vloži na sodišče predlog za znižanje preživnine. Na srečanju se Hribova s starši pogovarja tudi o morebitnih drugih razlogih za opustitev plačevanja preživnine. "Zavezancu poskušam pomagati, da se z njimi sooči in gre prek njih, ter ga opozorim na to, da gre za njegovega otroka in njegovo dolžnost preživljanja lastnega otroka."

Če dolžnik kljub pogovoru ne poravna preživnine, Hribova svetuje vložitev predloga za izvršbo na sodišče. Ko ga vloži, mora upnik na sodišču vzeti tudi potrdilo o vložitvi, opozarja. Potrdilo o vložitvi predloga za izvršbo mora namreč predložiti, ko na primer ureja nadomestilo preživnine iz preživninskega sklada. "Če namreč čaka, da bo dobil sklep o izvršbi, se lahko stvari precej zavlečejo," še opozarja Hribova.

Neplačevanje preživnine je kaznivo že dobrih pet let

Pred majem 2004, ko je bilo z novelo kazenskega zakonika neplačevanje preživnine opredeljeno kot kaznivo dejanje, je za kaznivo veljalo le izmikanje plačevanju. Po novem kazenskem zakoniku iz leta 2008 se neplačevanje preživninske obveznosti, določene z izvršilnim naslovom, kaznuje z zaporom do enega leta, če je zaradi neplačevanja ogroženo ali bi lahko bilo ogroženo preživljanje upravičenca ali če se storilec izmika dajati preživnino, pa z zaporom do treh let.

Lani so na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani prejeli 39 ovadb zaradi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine, od tega 38 za moške in 1 ovadbo zoper žensko osebo, pravi vodja ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Tamara Gregorčič. Med izdanimi sodbami je bilo osem obsodilnih, tri zavrnilne in 13 sklepov o ustavitvi postopka.

Obdolžencem so bile izrečene pogojne obsodbe ob pogoju, da obdolženi v določenem roku plača zapadli znesek, pojasnjuje Gregorčičeva. "Zapornih kazni ne beležimo. V primeru izrečene pogojne obsodbe pa se lahko, če obdolženi ne izpolni pogoja o plačilu zapadlega zneska, pogojna obsodba prekliče. Nekaj takih primerov smo že imeli," še dodaja.

"Tožilci predlagamo izrek pogojne obsodbe, kadar za to obstajajo pogoji, pri izreku pogojnih obsodb pa se zasleduje tudi cilj, da bo znesek vendarle poplačan - da bo torej zagrožena kazen na obdolženega delovala tako, da bo znesek, ki ga dolguje, plačal," odgovarja vodja ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva.

Na spletnih forumih o preživninah upniki, ki se borijo za neplačano preživnino otrok, pogosto sprašujejo, kako dolžnika spraviti za zapahe. "Gre za postopek kot v vseh drugih primerih po zakonu o kazenskem postopku. Najprej je treba podati ovadbo. Če pride zadeva na sodišče in je obdolženemu izrečena pogojna obsodba skupaj s posebnim pogojem, tega pa ne izpolni, je treba obvestiti sodišče, da posebni pogoj ni izpolnjen; v tem primeru lahko pride do preklica pogojne obsodbe," svetuje Gregorčičeva.

Namesto preživnine nadomestilo

Dejstvo, da je neplačevanje preživnine kaznivo dejanje, ni pomembneje vplivalo na delo Jamstvenega in preživninskega sklada, ki ob izpolnjenih pogojih otrokom, ki ne prejemajo preživnine, izplačuje nadomestilo, pravi direktor sklada Branko Omerzu. "Največ zahtev smo prejeli v prvih mesecih delovanja, torej konec leta 1999 in v začetku leta 2000. Kar zadeva uveljavitev navedenega člena kazenskega zakonika, pa sklad pogosto sodeluje v dokaznih postopkih na sodišču," pojasnjuje.

Do izplačila nadomestila preživnine je upravičen otrok, ki mu je s pravnomočno sodbo oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, a je zavezanec ne plačuje. Otrok mora biti mlajši od 18 let, izvršba preživnine pa je bila neuspešna ali še ni zaključena, čeprav je od vložitve predloga za izvršbo preteklo že več kot tri mesece, pojasnjujejo na skladu. Za neplačevanje se šteje, ko preživnina ni plačana tri mesece zapored oziroma če zavezanec v zadnjih dvanajstih mesecih dolguje vsaj tri povprečne mesečne preživnine. Kljub temu do nadomestila preživnine niso upravičeni vsi, ki se obrnejo na sklad. Omerzu pojasnjuje, da so vzroki za zavrnilno odločbo sklada različni: stranka ni vložila predloga za izvršbo, če je otrok v rejništvu ali nameščen v zavod, kjer ima pretežno brezplačno oskrbo, če je otrok starejši od 18 let oziroma 15 let in je zaposlen ali če je otrok tujec, pa z državo izvora ni sklenjen dogovor o vzajemnosti oziroma meddržavni sporazum.

Težave s podatki za vložitev izvršbe

Ko gre za vložitev izvršbe, upniki, ki terjajo preživnino, pogosto naletijo na težave, pravi Hribova. "Poročajo, da morajo napisati veliko podatkov o zavezancu," opozarja. Sem spadajo na primer bivališče, zaposlitev, številka računa. Če teh podatkov nimajo, vloge ne morejo oddati, po poročanju strank pravi Hribova. Zato meni, da bi te podatke lahko priskrbela država, saj bi do njih prišla mnogo lažje.

Na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da je po zakonu o izvršbi in zavarovanju upravljalec podatkov ali zbirk podatkov upniku, ki izkaže pravni interes, ne glede na določbe predpisov o varstvu osebnih podatkov dolžan posredovati osebne podatke, ki se nanašajo na dolžnika. Sem po njihovem mnenju spadajo rojstni podatki, matična in davčna številka, naslov prebivališča, zaposlitev, podatki o terjatvah, deležih, delnicah in drugih vrednostnih papirjih, premičnem in nepremičnem premoženju, številke računov, na katerih ima denarna sredstva pri bankah, ter drugi podatki, ki so potrebni za sestavo predloga za izvršbo in za opravo izvršbe.

Za pridobitev omenjenih podatkov mora torej obstajati pravni interes. Tega pa, pojasnjujejo na ministrstvu, upnik izkaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče predlagati izvršbo.

Pravna država bi morala delovati tudi na področju izterjave preživnin, je po dolgi poti terjanja preživnine za sina prepričana naša bralka. Pri tem bi morale sodelovati vse vpletene institucije, od centrov za socialno delo, sodišč oziroma sodnikov, odvetnikov, davčne uprave, bank, delodajalcev, ki morajo ažurno in točno posredovati podatke, do zemljiške knjige, centralnega registra prebivalstva... Tudi premoženje sorodnikov dolžnika in njegovih bližnjih bi moralo biti pod drobnogledom, meni naša sogovornica. "Kako je mogoče, da hči dolžnika, ki je dijakinja oziroma študentka, pridobi finančna sredstva za nakup nepremičnine, kako ima lahko hči dijakinja oziroma študentka s.p. z zelo podobno registracijo dejavnosti kot oče, ki ne plačuje preživnine, in slabih 19.000 evrov prometa, očetov oziroma dolžnikov s.p. pa ne posluje in je bila subvencija za samozaposlitev edini priliv na njegovem računu," se sprašuje bralka. Tu po njenem mnenju ne gre več le za dolg preživnine in izmikanje plačevanju, pač pa za gospodarski kriminal širšega obsega, utajo davkov, delo na črno in podobno.

Najbolje je preživnino urediti tako, da jo zavezancu trgajo od plače, svetuje Katarina Žarki. Starši, ki dobivajo nakazila preživnine, naj zahtevajo sodno odločbo na plačo tistega, ki mora preživnino plačevati, pojasnjuje. Dodaja, da je v tem primeru tudi ob najemanju kredita zavezančeva obremenitev plače vidna, zato je to eden od načinov, kako se izogniti neplačevanju preživnine.

(Še) neizpolnjene obljube

Že maja lani je pravosodni minister Aleš Zalar na sestanku o preživninah s predsednico društva Ostržek Božo Plut ocenil, da se je v praksi izkazalo, da je izvršilni postopek pri preživninah premalo prilagojen koristim otrok, in dodal, da na ministrstvu deluje posebna delovna skupina za pripravo precej obsežnih sprememb in dopolnitev zakona o izvršbi in zavarovanju. Pripravila naj bi ustrezne spremembe zakona, ki bodo upoštevale specifičnosti izvršbe za izterjavo preživnine in zlasti koristi otrok, je takrat obljubil Zalar.

Na pravosodnem ministrstvu so izdelali takrat obljubljeno analizo uspešnosti tožilcev pri pregonu zavezancev za preživnino. Pojasnjujejo pa, da veljavna ureditev v omenjenem zakonu skupaj z drugimi predpisi že vsebuje številne določbe, ki zaradi posebnega varstva otrok, določenega že v ustavi, zagotavljajo učinkovitejšo izterjavo preživnin. Omenjeni zakon ne vsebuje posebnega postopka izterjave preživninskih terjatev, saj sodi izterjava preživninskih terjatev pod izterjavo denarnih terjatev, opozarjajo. Za izterjavo denarnih terjatev pa veljajo splošna pravila zakona.

"Poenostavitev in skrajšanje postopkov prisilne izterjave, ki sta cilj predvidenih sprememb zakona, sta zamišljena kot splošna in bi torej lahko obsegala izterjavo vseh vrst terjatev, tudi preživninskih. Se pa v tej fazi ministrstvo za pravosodje do posameznih rešitev še ne more opredeljevati, saj delovna skupina, ki pripravlja spremembe zakona, še ni zaključila svojega dela," pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa so bili na vprašanje, ali se bo v zvezi s preživninami kaj spremenilo v korist oškodovanih otrok, kratki in jedrnati: "Predlog družinskega zakonika na področju preživnin ne predvideva bistvenih sprememb."