Omenjena izplačila so bila namenjena med drugim za podpore oziroma plačila kmetom na površine, za drobnico in govedo, za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, kmetijsko-okoljske ukrepe, ukrepe iz programa razvoja podeželja, prestrukturiranje sladkorne industrije ter sofinanciranje zavarovalnih premij.

Pri tem je generalni direktor agencije Benedikt Jeranko na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da agencija zahtevke iz lani oddanih zbirnih vlog izplačuje en do dva meseca prej kot zahtevke, oddane v predhodnem letu. Tako je bilo že v letu oddaje zahtevka izplačanih že 58,2 milijona evrov, do danes pa je agencija za zahtevke iz lanskih zbirnih vlog izplačala skupno že več kot 154 milijonov evrov.

Interes upravičencev je precejšen

Prvi mož agencije je ob tem opozoril, da so v drugi polovici lanskega leta zaznali precejšen interes upravičencev za podaljšanje datuma zaključka sofinancirane investicije, čemur je deloma botrovala finančna in gospodarska kriza. Agencija je tako konec leta izdala skoraj 500 sklepov, s katerim se je zaključek investicije premaknil iz leta 2009 v 2010.

V lanskem letu je agencija začela izvajati tudi nov intervencijski ukrep, t.i. shemo šolskega sadja. Njen namen je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave in hkrati ustaviti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih. V ta ukrep se je vključilo kar 368 šol.

Znotraj intervencijskih ukrepov je agencija lani za podporo kmetijskim gospodarstvom za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja pri pridelavi pšenice, ki je nastala zaradi moče v letu 2009, skupno skoraj 4700 vlagateljem namenila 1,8 milijona evrov.

Med intervencijske ukrepe sodi tudi podpora kmetijskim gospodarstvom za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja pri prireji mleka v letu 2009, ki pa se ni izvedel zaradi odločitve o širitvi kroga upravičencev. Tako bo po izpeljavi potrebnih postopkov izvršen v letošnjem letu. Vloge za to podporo, ki so jih kmetje oddali še pred odločitvijo o širitvi kroga upravičencev, bo agencija upoštevala in jih dala v obravnavo.

Z 8. marcem se začne letošnja kampanja oddaje zbirnih vlog

Z 8. marcem se sicer že začne letošnja kampanja oddaje zbirnih vlog za leto 2010. Trajala bo do 15. maja, zamudniki pa bodo vloge lahko oddali še v 25-dnevnem zamudnem roku, torej do 9. junija, vendar se jim bo posledično znesek odobrenih sredstev za vsak posamezen zahtevek za delovni dan zamude znižal za odstotek.

Zbirno vlogo morajo oddati vsi kmetje oziroma nosilci kmetijskih gospodarstev, ki bodo v letu 2010 vlagali zahtevke za katerikoli ukrep kmetijske politike, je poudaril Jeranko in dodal, da je bila v pripravo kampanje tako kot običajno močno vključena tudi kmetijska svetovalna služba.

Programska aplikacija, ki služi za obvezni elektronski vnos zbirnih vlog, agencija pa je njeno delovanje preventivno že uspešno preizkusila, je doživela nekaj sprememb na podlagi zakonskih sprememb in pripomb uporabnikov.

Kmetje lahko vlogo elektronsko vnesejo in oddajo sami, če imajo računalnik z dostopom do interneta ter operacijskim sistemom Windows ali Linux in kvalificirano digitalno potrdilo. Elektronski vnos vlog je sicer mogoč tudi pri kmetijskih svetovalcih, pri čemer pa agencija svetuje, da si pravočasno zagotovijo termin za vnos pri svojem svetovalcu.

Na področju kmetijskih ukrepov se obetajo novosti

Generalni direktor direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu Branko Ravnik je ob vsem tem predstavil še nekatere letošnje novosti na področju kmetijskih ukrepov. Med drugim se bosta uvedla dodatno plačilo za mleko za gorsko-višinske in strme kmetije ter podpora za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem, na področju navzkrižne skladnosti pa bo v skladu z zahtevami evropske revizije prenovljen sistem sankcioniranja.

Poleg tega se z letom 2010 na področju podpor za območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje začenja postopna sprememba sistema plačil za ta območja. Po Ravnikovih besedah so se za to odločili, da bi sistem naredili bolj pravičen, kot je sedanji, ki je bil ob vzpostavitvi zastavljen na podlagi komisijskih ocen in se v zadnjih letih ni več posodabljal. Nov sistem pa bo temeljil na vrsti vzpostavljenih registrov, ki omogočajo bolj natančno določitev omejitvene dejavnike, kot so nadmorska višina, strmina, razdrobljenost parcel.

Zaradi te spremembe bodo nekateri kmetje prejemali več sredstev s tega naslova, nekateri pa manj, zato so se odločili za postopno uvedbo novega sistema - tako imenovanega sistema individualnega točkovanja omejitvenih dejavnikov - do leta 2014. Plačila naj bi se zmanjšala na primer kmetom na Kočevskem, povečala pa npr. kmetom s Haloz, vendar pa naj nobeno območje na skupni ravni ne bi doživelo zmanjšanja obsega plačil s tega naslova.