Van Rompuy je pozdravil podpis arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško 4. novembra lani in ratifikacijo sporazuma v saboru 20. novembra lani, nato pa izpostavil pomen implementacije tega sporazuma. Ob tem je predsednik EU izpostavil, da je dobro regionalno sodelovanje ključno za širitveni proces, in opozoril, da je pomembno izboljšati dvostranske odnose s ciljem rešitve sporov glede meje in olajšanja vračanja beguncev.

Vodja slovenske diplomacije   je danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Cordobi na vprašanje, kdaj se bo premaknilo tudi z ratifikacijo arbitražnega sporazuma v Sloveniji, odgovoril, da Slovenija čaka na odločitev ustavnega sodišča, za katero upa, da bo prišla ta mesec. "Takoj po tem, ko dobimo odločitev ustavnega sodišča, bomo šli v nadaljnje korake, kot smo jih že napovedovali, tudi v ratifikacijo, tako da mislim, da lahko računamo z ratifikacijo v prvi polovici letošnjega leta," je pojasnil.

Minister Žbogar sicer Van Rompuyeve besede razume tako, da vidi predsednik EU podpis arbitražnega sporazuma kot vzorec reševanja drugih problemov glede meja na Balkanu ter da pozdravlja to, da se je problem meje med Slovenijo in Hrvaško rešil pred vstopom nove članice v EU. V EU namreč po Žbogarjevih besedah vlada razpoloženje, da se vprašanja meje ne vnašajo v EU, predvsem zaradi problemov, ki so še vedno z razdeljenim Ciprom.

Na vprašanje, ali pričakuje veliko težav z ratifikacijo arbitražnega sporazuma v Sloveniji, je minister dejal, da ljudem pojasnjujejo, zakaj je ta sporazum dober in da omogoča Sloveniji dobiti to, kar verjame, da je njeno. "Mislim, da bodo ljudje to podprli in da bo ratifikacija vsekakor uspešna," je menil. Hrvaški predsednik je sicer danes v Bruslju poudaril, da razumejo pomen dobrih odnosov s sosedami - z BiH, Srbijo, Črno goro in Slovenijo. Ob tem je izrazil upanje, da bodo odprli novo stran v odnosih s sosedami, vključno s sodelovanjem pri pregonu organiziranega kriminala in vojnih zločinov.

Predsednik EU je sicer menil, da bi Hrvaška pogajanja z EU lahko končala letos, če bo izpolnila vse pogoje. Med področji, kjer še mora napredovati, je izpostavil sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki po njegovih besedah "ostaja ključno". Tudi Josipović je dejal, da je reforma pravosodja, vključno s sodelovanjem s Haagom, eden največjih izzivov Hrvaške na zadnjih miljah njene poti v EU. To je po njegovih besedah tudi ključna tema na Hrvaškem, ki si zelo močno prizadeva izpolniti zahteve Haaga.

Glede drugih reform, s katerimi se sooča Hrvaška, je Josipović še povedal, da poskušajo državljane vključiti v reformo za bolj učinkovito in sodobno javno upravo. Poudaril je tudi, da jim morajo pojasniti, kakšne koristi bodo imeli od članstva v EU, in da reforme niso za EU, ampak za Hrvaško. Hrvaški predsednik se je danes v Bruslju sestal tudi s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, ki je Hrvaški zagotovil močno osebno podporo in podporo komisije. Gladko končanje pogajanj je po njegovih besedah mogoče, a bo zelo zahtevno.