A to ne pomeni, da bodo lahko delno odsotnost podaljšali za toliko časa, kolikor ur bodo "oddelali". Po preteku 260 dni dopusta za nego in varstvo otroka bodo morali ne glede na to, ali vmes hodijo v službo ali ne, nazaj na delovno mesto. Tisti, ki med omenjenim dopustom delajo, po njem niso deležni nobenih ugodnosti.

Da bi lažje uskladila družino in službo, želi Hojka Oman dopust za nego in varstvo otroka izrabiti bolj fleksibilno. Zadnjih 30 dni dopusta želi delati po štiri ure na dan. Zaradi predčasnega prihoda na delo je pričakovala, da bo ure dopusta za nego in varstvo otroka, ki jih bo vložila v delo v tem mesecu, lahko izkoristila za delno odsotnost v prihodnjih 30 dneh.

A na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pojasnjujejo, da to ni mogoče. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa 260 dni dopusta za nego in varstvo otroka, ki ga je mogoče podaljšati le v natančno določenih primerih, med katere ne spada izraba dopusta v obliki delne odsotnosti z dela.

Raje dlje doma kot v službo

"Država nam omogoča koriščenje dopusta za nego v obliki delne odsotnosti z dela, toda ne vem, s kakšnim namenom," pojasnilo ministrstva komentira Omanova. "Da bi prej in lažje lahko začela delati, se mi je ta možnost zdela zelo zanimiva, saj bi mi omogočila polno plačilo za polovični delovni čas namesto za 30 za 60 dni, sploh ker je to moj tretji otrok in bi mi takšno počasno prilagajanje na polni delovni čas prišlo še kako prav. To bi ustrezalo tudi mojemu delodajalcu, saj noben od naju ne bi bil na izgubi," dodaja Omanova. Enaki bi bili tudi stroški države, opozarja, saj bi le na drugačen način porabila nadomestilo, ki ji tako in tako pripada, le obračunalo bi se v dveh namesto v enem mesecu.

"Žal je to le še ena od mnogih pravic, ki obstajajo le na papirju, v življenju pa ne. Seveda bom tako raje ostala en mesec dlje doma in prejela celotno nadomestilo, kot da bi se zavoljo fleksibilnejše vrnitve na delo temu odpovedala," pove Omanova.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa odgovarjajo, da ne gre samo za izplačevanje nadomestila, temveč tudi za plačevanje prispevkov za socialno varnost. "Poljubno prilagajanje dolžine dopusta od primera do primera ni mogoče," dodajajo.

Različne možnosti izrabe dopusta

Enoletna porodniška odsotnost, kot jo starši poimenujejo v žargonu, je sestavljena iz dveh delov. Kot je zapisano v zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ima mati pravico do 105-dnevnega porodniškega dopusta. Takoj po preteku porodniškega dopusta pa ima eden od staršev pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v trajanju 260 dni, pojasnjujejo na ministrstvu.

Del dopusta za nego in varstvo otroka, največ 75 dni, se lahko prenese in izrabi najdlje do 8. leta starosti otroka. Možno pa ga je izrabiti na več načinov, razlagajo na ministrstvu: v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela ali po dnevih v obliki polne odsotnosti z dela.

V službi vsaj polovico polnega delovnega časa

Kadar se tisti od staršev, ki koristi dopust za nego in varstvo otroka, odloči za delno odsotnost z dela, se o časovni razporeditvi dela dogovori z delodajalcem, pravi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Če dogovor ni mogoč, izrabo dopusta določi center za socialno delo, ki pri tem upošteva koristi otroka.

V vsakem primeru mora biti delovna obveznost roditelja, ki se odloči za delo med dopustom za nego in varstvo otroka, vsaj polovična, opozarjajo na ministrstvu. Delodajalci se s to zahtevo strinjajo. "Menimo, da je taka ureditev primerna tako z vidika varstva starševstva kot z vidika delodajalca. Delodajalci namreč težko organizirajo delovni proces, če je neki delavec na delu manj kot pol delovnega časa," poudarja Smole.