Predsednik Energetske zbornice Slovenije Milan Medved je ocenil, da ni le enega vira energije, ki bi pokrival vse potrebe, zato ne moremo govoriti o tem, ali Teš 6 ali Nek 2. "Samo ene rešitve ni," je izpostavil. Poudaril je tudi pomen vlaganja v obnovljive vire energije.

Ena ključnih prednosti Slovenije je po njegovem mnenju uravnotežena struktura virov električne energije, zato jo je treba ohraniti tudi v prihodnje. Ravno zaradi uravnoteženosti Slovenija v preteklosti ni imela težav v preskrbi z elektriko. Medvedu se pri tem ne postavlja vprašanje, kateri projekt je boljši, ampak kateri je izvedljiv.

Najcenejša elektrarna v Sloveniji, ki ne rabi nobene lokacije, pa je po njegovi oceni učinkovita raba energije. Medved je prepričan, da bo poraba elektrike v Sloveniji v prihodnje rasla, zato v energetski zbornici menijo, da je treba razvijati tako nove proizvodne zmogljivosti kot prenosne zmogljivosti.

Pomočnik direktorja Elesa Aleksander Mervar je poudaril, da je v Sloveniji v tem trenutku najtežje oceniti, kakšna bo poraba elektrike v prihodnje, po njegovi oceni pa se ne bo drastično zvišala. Ravno zato se je treba po njegovem mnenju vprašati, ali bomo lahko dodatno elektriko v primeru izgradnje novih proizvodnih zmogljivosti prodali.

Po navedbah Tomaža Žagarja iz Gen Energije Žagar dolgoročne projekcije za 20, 30 let naprej kažejo, da bo poraba elektrike naraščala. Ravno zato ne vidi težav, da ne bi mogli izvoziti elektrike, še posebej, če se pri tem upošteva, da bodo rasli tudi tuji trgi.

Direktor Teša Uroš Rotnik se je tokrat dotaknil tudi finančne konstrukcije Teša 6. Ta je sicer "pod streho", vendar si jo želijo še optimirati. Kot je poudaril, imajo komercialni krediti najnižjo ročnost, zato jih bodo črpali proti koncu naložbe.

Interes za financiranje Teša 6 so izkazali že pri banki Unicredit, je pojasnila Jana Benčina Henigman iz banke. Dodala je, da je financiranje brez poroštva države sicer izvedljivo, vendar pa se to pozna na bolj poglobljenem pregledu in ceni. Izpostavila je še, da v njihovi skupini obstaja tudi možnost financiranja manjših energetskih objektov, če imajo jasno strukturo in ekonomiko. Kar se fizičnih oseb tiče, tudi na tem področju skušajo delati korake naprej in uvajati zelene kredite.

Pomen soinvestitorstva je poudaril tudi Žagar. Kot je pojasnil, bodo pri Neku 2 iskali soinvestitorje, in sicer z javnim razpisom.

Tudi Petrol je po besedah Roka Vodnika zainteresiran v vlaganja v projekte proizvodne elektrike in je pripravljen z nekim deležem vstopati v energetske objekte. Sicer pa bo Petrol letos iz 50 milijonov evrov vrednega naložbenega kolača namenil pet milijonov evrov v daljinsko toplotno ogrevanje na biomaso, tri milijone evrov v sončno elektrarno in tri milijone evrov v kogeneracijo.

Direktor TE-TOL Blaž Košorok je izpostavil, da so pri njih že izvedli naložbe v obnovljive vire energije, lani so vpeljali projekt pridobivanja energije iz lesnih sekancev. V prihodnje v TE-TOL načrtujejo nadaljevanje z diverzifikacijo energentov, del premogovne tehnologije zamenjujejo z zemeljskim plinov, je še pojasnil.