Naše ugotovitve kažejo, da smo na robu velikega spopada med vrhom policije in tožilstva, pri katerem Zobec-Hrastarjeva ni želela sodelovati. Po naših podatkih je bil direktor policije Goršek prek svojih neuradnih virov obveščen, da v tožilstvu razmišljajo o tem, da bi ga preganjali zaradi nevestnega dela v službi, kar je razumel kot napoved javne diskreditacije. Trenutno je v političnem podzemlju najbolj iskano blago pismo, ki ga je tožilka Zobec-Hrastarjeva ob svojem odstopu poslala svoji »generalici« Barbari Brezigar.
***Debata na to temo poteka tudi tukaj!!!***
Odstop višje tožilke Branke Zobec Hrastar s položaja vodje specializiranega oddelka tožilstva (s policijskimi pooblastili), ki smo ga razkrili v soboto, ima široko ozadje. Kot kaže, se za njenim odstopom pravzaprav skriva spopad med vrhom policije in vrhom tožilstva, v katerem Zobec-Hrastarjeva ni želela sodelovati. Mimo nje kot vodje tožilskih policistov naj bi se namreč v vrhu tožilstva srečevali s tožilskimi policisti, ki bi lahko pripravili ovadbo zoper direktorja policije Janka Gorška. Zobec-Hrastarjeva je po naših podatkih pred dobrim tednom, ko je odstopila, vodstvu tožilstva, tudi generalni državni tožilki Barbari Brezigar, poslala pismo, v katerem je opisala konkretne primere domnevno nedopustnega dogajanja v zvezi s poskusi zlorabe policistov iz tožilskega specializiranega oddelka. Kot je znano, ti, nekakšni tožilski policisti izvajajo predkazenske postopke, v katerih kot osumljenci nastopajo osebe s policijskimi pooblastili - največkrat so to pripadniki slovenske policije.
Tožilka Zobec-Hrastarjeva protestirala
V nadaljevanju bomo popisali informacije, ki smo jih pridobili po neuradni poti in od nepovezanih virov iz različnih organov. Vrhovno državno tožilstvo na naša vprašanja v zvezi s tem sicer ni odgovorilo. Naše informacije o razlogih za odstop Zobec-Hrastarjeve pravijo, da je tožilka protestirala zaradi vzporednega vodenja tožilskih policistov. Nekateri od policistov naj bi namreč dobivali "usmeritve" s samega vrha tožilstva, omenja se tudi Barbaro Brezigar, kako naj se izpelje preiskavo policijskega dela v zadevi bulmastifi in v zvezi s prometno nesrečo policista Policijske postaje Novo mesto. O tej nesreči so bili sicer takoj obveščeni policisti specializiranega oddelka tožilstva, ki pa so po naših informacijah od vrha tožilstva mimo Zobec-Hrastarjeve dobivali namige, naj delajo tudi v smeri kaznivega dejanja, ki bi ga lahko očitali generalnemu direktorju policije Janku Goršku.
Gorška, ki je ukrepal proti svojim podrejenim v Novem mestu, bi po teh navedbah lahko ovadili zaradi nevestnega dela v službi zaradi opustitve dolžnega nadzorstva, pri čem nam ni znano. Ovadba zoper njega bi krepko omajala njegovo kredibilnost v javnosti in o tem načrtu je bil po naših informacijah obveščen "prek svojih kontaktov v tožilstvu". Generalni direktor policije Goršek naj bi bil ob teh novicah povsem šokiran, ker naj bi šlo za izmišljene obtožbe, posamezniki iz vodstva policije pa so ocenili, da gre v tem primeru za vojno napoved vrha tožilstva vrhu policije. Goršek nam je včeraj sicer previdno povedal, da z dogajanjem na tožilstvu formalno ni seznanjen.
Iz tega, kar se dogaja, lahko nastane afera podobna Depali vasi iz leta 1994. Spet gre namreč za spopad dveh državnih organov, na obeh straneh pa ima močne interese politika. Brezigarjeva ima svojo politično kariero nedvoumno vezano na Janševo SDS, Goršek, ki sicer nima osebnega političnega ozadja, pa ima brez dvoma podporo sedanje vladajoče koalicije.
V danih razmerah lahko pride do obračunavanja med tožilstvom in policijo kar z vlaganjem kazenskih ovadb. Brezigarjeva je tu v prednosti, saj ima pod seboj v tožilstvu tako policiste kot tožilce. V vsakem primeru bi Goršek, če bi tožilstvo zoper njega podalo denimo obtožni predlog, težko ostal generalni direktor policije.
Začelo se je pred enim letom
Generalna državna tožilka je v oster spor z vrhom policije prišla lansko pomlad (takrat direktor policije še ni bil Goršek), ko je policija v okviru afere Patria preiskovala telefonske klice enega izmed osumljenih in pri tem ugotovila, da je bil v stiku tudi s telefonom generalne tožilke. Brezigarjevi se je to zdelo nesprejemljivo, policija pa je zatrdila, da je šlo za normalno policijsko delo.
Vpogleda v pismo Zobec-Hrastarjeve nam vodstvo tožilstva ni omogočilo, čeprav smo zanj zaprosili in čeprav ne nosi oznake tajnosti. Tisti, ki so pismo prebrali, pa pravijo, da se lahko zaradi navedb v njem zamaje celo stolček generalne državne tožilke Barbare Brezigar, če je delo tožilcev res usmerjala mimo pristojne tožilke.
