Krizni časi se po izkušnjah vodje centra za psihologijo dela na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa doc. dr. Marije Molan odražajo predvsem v pogostejših težnjah po invalidski upokojitvi oziroma pravicah iz invalidnosti. Dokazovanje dolgoročne nezmožnosti za delo se začne ravno z dolgotrajnimi bolniškimi staleži, je spomnila.

Medtem ko nova zdravstvena zakonodaja obeta rez v bolniške, je vanje že zarezala kriza. Sredstva, ki jih je zanje prispevala zdravstvena blagajna, so se zaradi manjšega števila zaposlenih in nižjih plač lani realno zmanjšala, ravno tako delež nadomestil v odhodkih blagajne, povečal pa se je odstotek delovnih dni, izgubljenih zaradi bolniškega dopusta. Zaposleni so bili torej več na bolniškem dopustu kot leto poprej, kar pa je znova posledica krize, ocenjuje generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin.

"V zraku visijo usode podjetij, situacija je težka, kar vpliva na bolniški stalež. Gre za strah pred izgubo dela, ki je povezan z zaostrenimi pogoji," meni Fakin. Glede napovedanega reza v višino bolniških nadomestil je Fakin skeptičen, saj bo "kakršno koli zniževanje še bolj pritisnilo na ljudi, ki so že tako na socialnem robu". Dolgoročno vlaganje v zdravje je po njegovem boljša možnost, med drugim pa je pomembna zavezanost vodstev podjetij k zdravju delavcev. Zato bi bilo treba ukiniti davek na preventivo, ki jo financirajo delodajalci, ugotavlja Fakin, pomembna pa je tudi rehabilitacija, da se lahko posameznik čim prej vrne na delovno mesto. Pri zniževanju nadomestil je na drugi strani "težko potegniti mejo", dodaja Fakin: "Če bi bolniške znižali, bi res znižali bolniško tistih, ki si je ne zaslužijo, a bi zajeli tudi vrsto resnično bolnih."

Drugačno je stališče predstavnikov delodajalcev, ki so predlagali znižanje nadomestil za poškodbe zunaj dela z 80 na 70 odstotkov osnove. S 75 odstotki osnove, kolikor jih je za bolniški dopust v takšnih primerih predvidel osnutek novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zato niso posebno zadovoljni, je povedala Tatjana Čerin iz Gospodarske zbornice Slovenije. Spomnila je še, da glede na osnutek bolniška ne bo smela biti nižja od minimalne plače.

Mira Rjavec, direktorica kadrovske službe v Savatechu, ki je bil že večkrat izpostavljen kot primer dobre prakse pri odnosu do zdravja zaposlenih, ima do reza v bolniške nasprotno pomisleke. Pričakuje namreč, da bo zniževanje bolniških najbolj prizadelo socialno šibke, v zdravstveno blagajno pa kaj dosti ne bo prineslo. "Priložnosti so v osveščanju ljudi, odgovornosti do samega sebe in spremembi kulture. To pa je proces," je dejala. Strinja pa se, da nekateri ljudje izkoriščajo pravico do solidarnostne pomoči, ki jo v primeru daljših bolniških odsotnosti predvidevajo nekatere kolektivne pogodbe.

In kako so se problema bolniških lotili v Savatechu? Med drugim z nagradami za tiste, ki vse leto niso bili na bolniškem dopustu, z začasno lažjim delom po vrnitvi s tega in stalnim ergonomskim prilagajanjem delovnih mest. "Laično kontrolo" so po drugi strani ukinili že leta 2004, saj ni prinesla rezultatov, je pojasnila Rjavčeva.