Poleg spletnega "vzdevka" in osnovnih podatkov so objavljene njene fotografije v spodnjem perilu, kot se te dni na svetovnem spletu spodobi, pa par resnost izkazuje tudi s skupnimi fotografijami, na katerih poskušata deklici še posebno razburiti domišljijo.

Ker številni uporabniki na spletu v različnih storitvah uporabljajo kar isti spletni vzdevek, je mogoče z nekaj kliki v iskalnikih, ki so razkrili njene preostale spletne dejavnosti, hitro ugotoviti, kje dekle živi in celo s kom je v preteklosti živela v tujini. Še več, zaposlena je v znanem podjetju, sodeč po številnih fotografijah (na katerih je kdaj celo oblečena) v drugih prosto dostopnih spletnih storitvah, pa je možno ugotoviti, kdo vse so njeni "prijatelji" in kam vse potuje.

Naivnost in pomanjkanje čuta za zaščito lastne zasebnosti današnjih mladostnikov in velikega števila starejših uporabnikov svetovnega spleta je naravnost neverjetna. K branju objav in pregledovanju videoposnetkov ter fotografij na socialnih omrežjih, kot sta denimo Facebook ali Twitter, uporabnikov res nihče ne sili, a dejstvo je, da jih spletni "prijatelji" težko spregledajo. Fotografije iz kopalnic, alkoholnih zabav, pisanje statusov, kdaj je kdo "lačen" ali "siten" in kakšne so posledice tokratne menstruacije, so postali del spletnega "življenja". Še posebno je zanimiv podatek, da večina socialnih orodij podatke in posnetke shrani tudi po tem, ko jih uporabnik izbriše ali odstrani, Facebook pa denimo uporabnikom ne dovoli, da bi spletni profil dokončno zaprli, temveč ga lahko le za nedoločen čas "deaktivirajo".

Med mladimi so danes čudaki tisti, ki poskušajo lastno zasebnost zaščititi in denimo strpno prepovedujejo, da jih vrstniki fotografirajo in na svojih profilih objavljajo njihove fotografije - ne pa nasprotno. Starši jim pri tem velikokrat niso v pomoč, saj se tudi sami pogosto vedejo neodgovorno. Morda je višek pomanjkanja dobrega okusa primer slovenskega dojenčka, ki sta mu starša ustvarila spletni profil in v neizmerni navdušenosti na spletu objavila fotografijo sinove "prve prave 'base".

Poleg tega, da je vpisovanje številke kreditne kartice v prvo lepše okence spletnega brskalnika nevarno početje in da "poslovnež z izvrstno priložnostjo" iz Nigerije skoraj zagotovo ni poslovnež, velik del ljudi še vedno ne ve, da ponudniki dostopa do spleta beležijo in shranjujejo podatke o tem, kaj uporabniki počnejo na spletu. Zaznamki o poslani elektronski pošti, obiskanih spletnih straneh, času, dnevu in trajanju ogledov ter prenesenih vsebinah so na voljo sodiščem in kriminalistom (tudi v primeru prenosnih telefonov) še dolgo za tem, ko se uporabniki svojih dejavnosti sploh ne spomnijo več.

Na svetovnem spletu zasebnosti v resnici ni, ne obstaja. Zelo kmalu bo večina uporabnikov spoznala, da ima objavljanje zasebnih podatkov na spletu hujše posledice, kot če bi golo zadnjico nekaj dni razkazovali v središču velikega mesta. Če je bil veliki brat včasih neotipljiv in znan po tem, da je "videl vse", bo v prihodnjih letih znan predvsem po tem, da ne bo ničesar več pozabil. Naša spletna prihodnost je - kar koli bomo v njej "klikali" - že shranjena.