Manj zadovoljni so z izidom pod črto, saj so imeli poldrugi milijon evrov izgube, medtem ko so še leta 2008 poslovali s pozitivno ničlo. Napovedi za letos so spet bolj optimistične, predsednik uprave Robert Srabotič napoveduje 850.000 evrov dobička in 21,5 milijona evrov prihodkov.
"Od 70 do 80 odstotkov celotne realizacije družbe predstavljajo filtri za odpravo radiofrekvenčnih motenj, za katere imajo naročila zagotovljena najmanj do jeseni, njihovi glavni kupci so proizvajalci bele tehnike. Drugi programi so naprave za kompenzacijo jalove energije in elektronski kondenzatorji. "Za nas je trenutno največja 'grožnja' predvsem dobaviteljska veriga, kjer tradicionalno stabilni dobavitelji zaradi gospodarske krize zelo hitro zapadejo v težave ali v insolventne postopke, posledično pa povzročijo pretrese na trgu. Nazadnje smo takšno zgodbo doživljali s kondenzatorskim papirjem, ki je eden ključnih repromaterialov. Prav tako se nam iz leta v leto bolj pozna tudi pritisk azijskih konkurentov," pravi Srabotič.
Lani so v semiški Iskri postavili 720.000 evrov vredno novo linijo za montažo filtrov, letos pa se bodo usmerili predvsem v povečanje kapacitet in posodobitev tehnologij na programu energetike, ki je po Srabotičevih besedah kljub gospodarski krizi v konjunkturi. "Brez zagotovitve dodatnih kapacitet ne moremo postati pomemben proizvajalec energetskih kondenzatorjev," pravi. Ekonomsko je investicija v energetiko po njegovih besedah utemeljena s povečanjem obsega prodaje, manjšo porabo materiala in nižjimi stroški 'živega' dela, tako naj bi se povrnila prej kot v dveh letih. Srabotič napoveduje naložbe, zlasti v avtomatizacijo linij, tudi pri programu elementov za odpravo motenj ter na področju elektronskih kondenzatorjev. "Seveda pa bomo te investicije, ki bi pomenile tudi precej povečan tržni delež, težko realizirali brez ustrezne podpore države oziroma drugih razvojnih sredstev," opozarja.
Iskra kondenzatorji zaposluje 537 ljudi, njeno invalidsko podjetje pa 98. Kot pravi Srabotič, je politika zaposlovanja oziroma odpuščanja v obeh podjetjih zelo odvisna od razvoja gospodarske krize, predvsem na izvoznih trgih. "Drugi dejavnik so morebitni intervencijski ukrepi vlade za Belo krajino ter z njimi povezana sredstva za investicije v našem podjetju. Tu lahko govorimo o številkah od nekaj deset pa tudi do sto zaposlenih. Zaradi optimizacije proizvodnje lahko pride tudi do tega, da nekatere dele proizvodnje prepustimo zunanjim izvajalcem," še dodaja.
dragana.stankovic@dnevnik.si
