Poročilo, kot so sporočili z Inštituta za trajnostni razvoj, ki je slovenski partner v projektu FoE, razkriva, da so gensko spremenjene rastline odgovorne za veliko povečanje rabe pesticidov v ZDA in Južni Ameriki, kar povečuje rabo fosilnih goriv. Gojenje gensko spremenjene soje za krmo v industrijski živinoreji prav tako prispeva k pospešenemu izsekavanju gozdov v Južni Ameriki.
Svetovna pridelava gensko spremenjenih rastlin ostaja omejena na do tri odstotke vseh kmetijskih zemljišč
Poročilo tudi navaja, da svetovna pridelava gensko spremenjenih rastlin ostaja omejena na do tri odstotke vseh kmetijskih zemljišč in da je skoraj vsa pridelava gensko spremenjenih rastlin (99 odstotkov) namenjena za živalsko krmo in biogoriva, ne pa za prehrano.
Vlade posameznih držav zaradi zaskrbljenosti glede negativnih učinkov gensko spremenjenih rastlin še vedno ostajajo previdne pri njihovem uvajanju. Indija je zaradi skrbi glede zdravstvenih, okoljskih in socialno-ekonomskih učinkov pred nekaj tedni sprejela moratorij na gojenje prve gensko spremenjene rastline, namenjene za prehrano.
V Evropi pa se je površina zemljišč, namenjenih za pridelavo gensko spremenjenih pridelkov, zmanjšala že peto leto zapored in je glede na leto 2008 manjša za več kot deset odstotkov. Lani je Nemčija postala šesta država članica EU, ki je prepovedala gojenje gensko spremenjene koruze, s čimer se je površina za pridelavo gensko spremenjenih pridelkov zmanjšala na manj kot 0,05 odstotka vseh kmetijskih površin.
Evropske vlade naj se usmerijo k spodbujanju kmetijskih praks
"Za evropske vlade bi bilo dobro, da se usmerijo stran od gensko spremenjenih rastlin pri reševanju problema podnebnih sprememb in usmerijo svoje dejavnosti k spodbujanju kmetijskih praks, ki so ugodne za ljudi in ves planet," je ob tem dejala predstavnica FoE na področju gensko spremenjenih organizmov Kirtana Chandrasekaran.
"Industrija gensko spremenjene rastline oglašuje kot rešitev za podnebne spremembe, vendar v resnici povzročajo množična izsekavanja gozdov, otežujejo preživetje kmetovalcev in povečujejo škodljive izpuste. Mali kmetje po vsem svetu že sedaj uporabljajo planetu prijazne metode kmetovanja, za lastno preskrbo in za 'hlajenje' planeta. Še bolj je treba podpreti te metode," poudarja koordinator za prehrano pri FoE International Martin Drago.
