Med ključnimi razlogi, ki so botrovali nesreči, omenja slabo vidljivost in neprilagojeno hitrost ladje, ki je kljub gosti megli po vodni gladini drsela s hitrostjo petih vozlov, čeprav bi morala biti njena hitrost precej nižja. Presenetljivo pa je precejšen delež k nesreči prispevalo tudi neznanje kitajskega kapitana, ki se je "izkazal" z zelo slabim znanjem angleščine in z nepoznavanjem pomorske terminologije.

"Ko smo opazili, da je ladja skrenila s predvidene smeri v nizko vodo, smo začeli kapitana takoj opozarjati, da je v nevarnih vodah, a nismo dosegli ničesar. Opozarjanje je trajalo kakšnih 15 minut, vendar nam je kapitan na žalost odgovarjal v nekakšni polomljeni angleščini, večinoma pa samo z 'Yes, yes, yes', nato pa je ladja nasedla," pravi Borovničar. Ob tem se lahko upravičeno vprašamo, kako je s takšnim znanjem kapitan sploh priplul iz Združenih držav Amerike, od koder je več kot 200 metrov dolga ladja v koprsko luko tovorila premog.

Ladja se je s premcem zarila od osem do petnajst metrov globoko v muljasto dno, pri čemer je imela tudi precej sreče v nesreči, saj je v predelu, kjer se je zgodila nesreča, dno tudi drugačno. Kot pojasnjuje Borovničar, je v takšnih primerih veliko odvisno od strukture morskega dna in od tega, kje na ladji so tanki z gorivom, ki so običajno pri dnu. Kadar namreč ladja nasede ali podrsa po skalnatem morskem dnu, hitro nastane kakšne luknja in se razlije gorivo, kar se zaradi muljastega dna v tem primeru na srečo ni zgodilo.

To je potrdil tudi pomorski inšpektor, ki je že na kraju dogodka ugotovil, da ni prišlo niti do vdora vode v ladjo. Poškodbe, ki so nastale na trupu plovila, so si prav tako že na kraju dogodka ogledali tudi potapljači, vendar niso opazili nič resnejšega. V četrtek zvečer je nato ladjo v koprsko pristanišče potegnilo pet vlačilcev, kakšne so dejanske poškodbe, pa bodo ugotavljali v prihodnjih dneh. Najprej morajo namreč z ladje iztovoriti premog, kar bo trajalo kakšna dva dni, šele nato pa jo bodo lahko podrobneje pregledali, verjetno tudi s pomočjo podvodnega snemanja, pravi Tomo Borovničar. Ko bodo znane ugotovitve poškodb, bo pomorski inšpektor odločil, ali je ladja varna za nadaljnjo plovbo. Če se bo izkazalo, da je vse v redu, ji bo izdal dovoljenje za izplutje, v nasprotnem primeru pa lahko inšpektor odredi popravilo plovila. Koliko bo stala reševalna operacija, včeraj še ni bilo mogoče izvedeti in verjetno končna ocena ne bo znana prav kmalu.

V zadnjih letih podobne nesreče v slovenskih vodah sicer ne pomnijo, zadnji podoben dogodek pa naj bi se pripetil že pred desetletji, natančneje leta 1983, ko je pred Izolo nasedla danska ladja. Tudi takrat na srečo brez posledic za okolje.