Delovno razmerje je prekinila po tem, ko je morala deset dni zapored delati po 12 ur, saj ji podjetje ni zagotovilo zamenjave za sodelavko, ki je bila na "bolniški".

Brencetova, ki je bila večino časa zaposlena na delovnem mestu varnostnika receptorja v poslovni stavni DZS v BTC, pravi, da so bile kršitve stalnica, že odkar je prišla k Sintalu. "Ves čas je prihajalo do nepravilnosti pri izplačevanju plač, pri čemer niso bili plačani prazniki niti nedelje niti nočno delo. Dopust si lahko koristil le tedaj, ko je to ustrezalo delodajalcu, medtem ko si za bolniško sploh nihče ni upal vprašati, saj je splošno znano, da se zaradi bolniške lahko znajdeš v težavah," je dejala Brencetova in dodala, da je vzdržala samo zaradi naklonjenosti naročnika - DZS.

Po tem, ko so ji kar šestkrat podaljšali pogodbo o zaposlitvi za določen čas (veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas je v nasprotju z zakonodajo, op. avt.), je leta 2004 dobila "stalno službo", a je morala še isto leto "zaradi mobinga" za tri mesece na bolniško. "Izkoriščali so me do amena. Šef je kričal na mene, da ne bo več dela zame in podobno," se spominja Brencetova. Ko je lanskega januarja sklenila, da ji je vsega dovolj, je odšla v G7, kjer so bili delovni pogoji, kot pravi, veliko boljši. "Tam sem srečala tudi veliko drugih varnostnikov, ki so prej delali v Sintalu. Vsak je povedal svojo zgodbo trpinčenja," je dejala Brencetova, ki je trenutno brez službe, saj je G7, kot smo že poročali, zaradi likvidnostnih težav trenutno v prisilni poravnavi.

Plača 474 evrov bruto minus obrabnina obleke

Z imenom in priimkom se je upal izpostaviti tudi Branislav Milanović, diplomirani inženir kemijske smeri, ki je v Sintalu zaposlen od leta 2004 in trenutno opravlja službo varnostnika receptorja v poslovni hiši IMP v Ljubljani. Milanovič, ki je več let preživel v ZDA in Kanadi, pravi, da takšnega izkoriščanja ni videl še nikjer. "Sintal manipulira z delovnimi urami, tako da v plačo vključuje tudi regres, ne plačuje pa nočnega dela niti praznikov. Dveh dni počitka nisem imel še nikoli, malico, na katero že sicer ne moremo, pa plačujejo v bonih - te lahko izkoristimo le v Sintalovi trgovini, kjer je vse dražje, ali pa v tehničnih trgovinah Mercatorja in Merkurja," je povedal Milanović, ki skupaj z dodatki prejema le dobrih 500 evrov neto plače na mesec. Po njegovi oceni vodstveni kader v Sintalu ni strokovno usposobljen, še manj pa zaposleni, med katerimi nekateri menda sploh nimajo po zakonu zahtevane licence za varnostnika

Na Dnevnik se je obrnil tudi Patrick Bangoura. Povedal je, da je delovno razmerje s Sintalom po manj kot treh mesecih prekinil, ker je bil osebni dohodek v višini 474 evrov bruto "žaljivo premajhen". Pred nekaj dnevi pa je za nameček dobil še odločbo, s katero ga Sintal terja "za obrabnino obleke za dobo treh mesecev". "Pritožbo sem poslal na  ministrstvo za delo, ZSSS in še nekaj naslovov, a nanjo nisem prejel odgovorov, še manj pa kako pravno pomoč. Zdi se mi, da se take reči ne bi smele dogajati ali pa je to mogoče samo v Sloveniji," se sprašuje Bangoura.

Predsednik uprave in šef sindikata sta si v "žlahti"

Predsednik uprave Sintala Robert Pistotnik zagotavlja, da so obtožbe povsem izmišljene: "Inšpektorat za delo nas je lani večkrat obiskal, a ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Imamo tudi podjetniško kolektivno pogodbo in dobro sodelujemo s sindikatom v podjetju." Po njegovi oceni je omenjene varnostnike "nahujskal" krovni Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami (SKVNS), katerega, kot pravi Pistotnik, "moti, da ima Sintal svoj sindikat". Nezadovoljneži naj bi imeli podporo tudi v konkurenčnih podjetjih, "ki jim je Sintal trn v peti in ki ne morejo pošteno pridobiti večjega tržnega deleža".

Ali slednje drži, ne vemo, vemo pa, da ima močno podlago "dobro sodelovanje s sindikatom". Predsednik Sintalovega sindikata Marjan Pilko (na tej funkciji je že 13 let) je namreč brat direktorja Sintala Celje Andreja Pilka, le-ta pa je poročen z Lidijo Pilko, ki je sestra predsednika uprave Roberta Pistotnika. Pistotniku se to ne zdi sporno in pojasnjuje, da je Sintal družinsko podjetje. "Če kdo dobro dela, ni nič narobe, če je s kom v sorodu," pravi in opozarja, da so Pilka izvolili zaposleni.

Medtem ko je uprava z delovanjem sindikata zadovoljna, pa zaposleni niso istega mnenja. Večina jih niti ne ve, da sindikat obstaja, ostali, med katerimi je tudi Milanović, pa menijo, da je sindikat v podjetju "samo zaradi forme". Milanović pa ni jezen le na podjetniški sindikat, ampak tudi na krovnega. "Ko sem se pritožil, so mi povedali, da vedo za kršitve, a da jih je težko dokazati. Imel sem občutek, da se jim ne da nič storiti za pravice delavcev," je dejal Milanović.

Predsednica SKVNS Dragica Andlovič se strinja, da bi lahko krovni sindikat več storil za zaposlene, glavno težavo pa vidi v pasivnosti sindikata v podjetju. "Večkrat smo kontaktirali z njimi in jih skušali aktivirati, a brez uspeha," je dejala Andlovičeva. Po njenem mnenju Sintal v primerjavi z drugimi podjetji na področju varovanja ne izstopa glede kršitev, izstopa pa "glede popolne sindikalne neaktivnosti".

Predsednik Sintalovega sindikata Marjan Pilko, ki ni želel priznati sorodstvenih vezi s predsednikom uprave, je povedal, da letos od zaposlenih ni prejel še nobene pritožbe. Tako kot predsednik uprave je tudi on mnenja, da za pritožbami stoji krovni sindikat. Po njegovi oceni so razmere v podjetju dobre, dokaz za to pa naj bi bil "ogromen naval za službo v Sintalu". Pilko, ki si, kot pravi, sploh ne želi opravljati te funkcije, zavrača tudi očitke o neaktivnosti sindikata: "Če gre za pomoč, jo znajo vsi poiskati, nimam pa časa, da bi hodil do vsakega zaposlenega."