Poročilu o človekovem razvoju za leto 2009 ugotavlja, da je Slovenija po merilu razporejenosti moči po spolu (kazalnik na kratko poimenujemo GEM in prikazuje aktivno sodelovanje žensk v javni sferi) uvrščena na 34. mesto, kar je 14 mest slabše kot leta 2005. Od držav članic Evropske unije (EU) je pred njo 14 (na vrhu so Švedska, Finska, Danska in Nizozemska) ), za njo pa 12 držav, med njimi Portugalska, Malta in Ciper ter vse države iz nekdanje vzhodne Evrope.

Slovenija se je najslabše odrezala pri zastopanosti žensk v politiki, ta se meri z deležem žensk v parlamentu, ki je v Sloveniji le desetodstotna; manj poslank ima samo Malta. Poročilo sicer kaže, da ženske v nobeni državi EU ne dosegajo polovice v parlamentu; še najbliže sta Švedska s 47- in Finska z 42-odstotno zastopanostjo.

Po drugi strani smo v Sloveniji po deležu žensk na vodstvenih in vodilnih položajih v podjetjih s 34-odstotno zastopanostjo na visokem 7. mestu v EU. Na vrhu je Latvija z 41-odstotno zastopanostjo, sledijo Litva, Nemčija in Francija, na dnu pa so Avstrija, Malta in Ciper. Na tehničnih in strokovnih položajih je v Sloveniji zastopanost žensk 56-odstotna, kar nas uvršča na 8. mesto v Evropi. Največji, kar 70-odstotni delež imajo ženske v Litvi in Latviji (69 odstotkov), najmanjšega pa v Veliki Britaniji, Italiji in Malti. Med posameznimi poklici so sicer v Sloveniji ženske najbolj zastopane v uradništvu (67,5-odstotni delež) ter v poklicih za storitve in pri prodajalcih (63,4 odstotka).

Med 41.423 osebami, ki so v Sloveniji konec leta 2008 opravljale poklic menedžerja, je bilo 12.687 žensk ali dobrih 30 odstotkov. Ženske so na vodilnih položajih najbolje zastopane v finančnih enotah (73,4 odstotka), v enotah za oglaševanje in odnose z javnostmi (64,2 odstotka) ter v kadrovskih enotah (60,9 odstotka), najmanj pa v gradbeništvu, industriji, rudarstvu, v oskrbi z elektriko, plinom in vodo ter v računalništvu. Kar 68 odstotkov menedžerk je starih od 30 do 49 let. Delež žensk v tej starostni skupini je za približno sedem odstotnih točk večji od moških, medtem ko je zadnjih za skoraj deset odstotnih točk več v starosti od 50 let naprej.

Dobri dve tretjini menedžerk (67,9 odstotka) ima univerzitetno izobrazbo, 27,5  odstotka srednjo šolo in 4,6  odstotka manj kot srednjo šolo. Med moškimi jih je imelo univerzitetno izobrazbo le 53,9  odstotka, srednjo šolo 34,9 odstotka, manj kot srednjo šolo pa kar 11,2 odstotka direktorjev. Kljub precej višji izobrazbi pa imajo ženske menedžerke nižje plače od svojih moških kolegov. Povprečna mesečna bruto plača menedžerk je bila v letu 2008 nižja za skoraj deset odstotkov, pri čemer se je razmerje v primerjavi z letom prej celo poslabšalo za eno odstotno točko. Največje razlike v plačah so pri menedžerjih v finančnih enotah podjetij, kjer so plače moških višje za tretjino, za dobrih 21 odstotkov nižje plače od moških kolegov pa prejemajo tudi direktorice in članice uprav.

Na celotni slovenski ravni je bila povprečna bruto plača žensk v letu 2008 od povprečne bruto plače moških nižja za 7,6 odstotka ali za dobrih 110 evrov, pri čemer se je razlika v primerjavi z letom prej zmanjšala za 0,2 odstotne točke.

Pri tem je treba opozoriti, da je odklon med plačami v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, kjer ženske v povprečju zaslužijo za okoli 17 odstotkov manj kot moški. Manjše razlike kot v Sloveniji so le v Italiji in v Belgiji, največje pa v Grčiji, kjer znašajo več kot 30 odstotkov. Za četrtino nižje plače prejemajo ženske tudi na Češkem in v Avstriji.

Največja nesorazmerja v plačah v Sloveniji so v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer so bruto plače moških višje za kar 33,8  odstotka, ter v zdravstvu in socialnem varstvu (30,6  odstotka). Ženske imajo višje bruto plače od moških le v gradbeništvu (za 21,7  odstotka), v komunali (za 13,1  odstotka) ter v prometu in skladiščenju (za 6,5 odstotka), pri čemer je treba upoštevati, da je žensk v teh dejavnostih malo in da opravljajo večinoma bolje plačana pisarniška dela.

Ženske imajo nižje plače od moških v vseh poklicnih skupinah; največja razlika med plačama je pri fizičnih delih, kjer prejemajo ženske do 18 odstotkov nižje plače, najmanjše pa pri uradništvu, kjer je razlika "le" 4,5-odstotna.

Pri tem je zanimivo, da povprečne bruto plače žensk presegajo plače moških v starostni skupini od 55 do 64 let, in sicer za 5,7 odstotka, medtem ko je pri starostni skupini oseb, starejših od 64 let, razlika v škodo žensk kar 25-odstotna. Moški imajo višje plače od žensk v vseh slovenskih regijah. Še najbolj enakopravno razmerje je v jugovzhodni Sloveniji, kjer so plače moških višje le za 2,6 odstotka, največje, več kot desetodstotne razlike, pa so v zasavski in goriški regiji ter na Gorenjskem.