Anonimni prijavitelj računskemu sodišču in protikorupcijski komisiji predlaga, naj na ministrstvu za javno upravo (MJU) opravita revizijo naročanja pisarniške programske opreme za potrebe državne uprave in presodita o pravilnosti in smotrnosti izbranih rešitev ter postopka naročanja v obdobju 2003-2010.
Med drugim predlagajo revidiranje internega poročila in utemeljitve odločitve o ustreznosti neposrednih in tajnih pogajanj za sklenitev pogodbe s podjetjem Microsoft Slovenija ter same pogodbe.
Prijavitelj vrednost domnevnih nepravilnosti ocenjuje na 60 milijonov evrov. Po prepričanju prijavitelja je ministrstvo za javno upravo kot naročnik v teh poslih kršilo načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki ter transparentnosti javnega naročanja. Poleg tega pa je MJU po prepričanju anonimnega prijavitelja v teh poslih kršil tudi določbe zakona o preprečevanju korupcije ter druge predpise o konfliktu interesov.
Računskemu sodišču in komisiji za preprečevanje korupcije prijavitelj predlaga nujno obravnavo prijave. Kot navajajo, so na podlagi pogodbe, ki jo je država oktobra lani sklenila z družbo Microsoft Slovenija, v teku pogajanja med izbranim ponudnikom in različnimi državnimi organi ter naročila za sklenitev licenčnih pogodb za obdobje 2010-2012. Prijavitelj še predlaga, da v primeru, ko bi bile v postopku revizije dejansko ugotovljene kršitve, računsko sodišče z odločbo prepreči povzročanje nadaljnje škode.
Predstavnik za stike z javnostmi ministrstva za javno upravo Miran Koren je za STA pojasnil, da prijave ne pozna. Po njegovih besedah na ministrstvu od uradnih organov, na katere naj bi bila anonimka poslana, niso dobili še nobenega zahtevka za pojasnilo. Na navedbe v anonimki se bodo odzvali v ponedeljek, je še pojasnil Koren.
Prijavitelj v prijavi kot primer nepravilnosti v postopku navaja, da MJU deluje po predpostavki, da je na voljo le en dobavitelj izdelkov in storitev na tem področju, in sicer družba Microsoft Slovenija s svojima družinama izdelkov Microsoft Windows in Microsoft Office. Ob tem prijavitelj izpostavlja, da to ne drži, saj so na trgu na voljo tudi drugi komercialni in tudi odprtokodni, brezplačni izdelki, ki jih vedno bolj uporabljajo tudi državne uprave drugih članic EU. Prijavitelj je prepričan, da MJU ni preveril obstoja morebitnih drugih konkurenčnih ponudnikov z javnim pozivom ali razpisom.