Glede večine zakona se bolj ali manj strinjajo, sindikati pa so zaskrbljeni, da bi lahko premalo dosledna ločitev med javnim in zasebnim še vedno dopuščala zlorabe, kot je neupravičeno preskakovanje čakalnih vrst. "Skrbi nas, da se bo v Sloveniji dostopnost v zdravstvu poslabšala, tako kot se je v tistih tranzicijskih državah, kjer so začeli mešati javno in zasebno," je opozorila Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Zaposleni v javnem zavodu bodo lahko glede na zadnjo odločitev zunaj rednega delovnega časa še naprej delali tudi pri zasebnikih, čeprav v prejšnji različici zakona to ni bilo predvideno. Po Miklavčičih besedah so v vladni službi za zakonodajo in na pravni fakulteti namreč opozorili, da bi bila prepoved takšnega dela protiustavna, so pa zato na tem področju postavili več omejitev. V vladni službi za zakonodajo so sicer zapisali, da iz zakona "ni jasna upravičenost prepovedi prehajanja iz javne zdravstvene dejavnosti v zasebno zdravstveno dejavnost" in da bi bila utemeljitev še posebno pomembna, ker na drugi strani zakon samoplačniško dejavnost omogoča javnim zavodom.
Odprto pa je na včerajšnjem srečanju s sindikati ostalo vprašanje strokovnega nadzora, ki bi ga glede na zadnjo različico zakona lahko še vedno opravljala Zdravniška zbornica Slovenije. Medtem ko so na sindikalni strani spomnili na ravnanje zbornice v primeru Nekrep, je minister poudaril, da "noče biti grobar zbornice". Po njegovem je prav, da ta obdrži nadzor, spoštovali pa bodo tudi morebitno drugačno odločitev v državnem zboru.
Burna razprava se že napoveduje tudi pri novem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki obeta rez v "bolniške" in znižanje kritja zdravljenja poškodb pri nekaterih športih na 40 odstotkov. Cilj zakona je vzdržnost zdravstvene blagajne, pravice pa se ne ukinjajo, ampak le spreminjajo, je poudaril Miklavčič, medtem ko sindikati zniževanju pravic pri "bolniških" nasprotujejo.
