Dodal je, da so v novem obratu, vrednem 3,73 milijona ameriških dolarjev, pred dvema tednoma že izdelali prvo pošiljko epoetina alfa (za zdravljenje slabokrvnosti) za slovenski trg, domačemu trgu pa bo dostopnejše še dvoje Sandozovih podobnih bioloških zdravil - rekombinatorni rastni hormon somatropin in onkološko podobno zdravilo filgrastim. "Naša prizadevanja v biofarmacevtiki, ki so pomembno priznanje slovenskemu znanju, bodo vplivala tudi na vzdržnost domačega zdravstvenega sistema," je še dejal Bogdanovski. Zdravstveni minister Borut Miklavčič pa jim je tudi zaradi tega včeraj zaželel: "Ostanite center odličnosti, Slovenija vam bo za to hvaležna!" Dodal je, da si tudi z novim obratom Novartis utrjuje vlogo največjega tujega vlagatelja v slovenskem okolju, pozdravil dostopnost podobnih bioloških zdravil širšemu krogu slovenskih in evropskih bolnikov ter jih pohvalil: "Za nas je vsaka cena previsoka, za farmacijo vsaka prenizka, a smo s Sandozom vedno našli skupna stališča, ki pomagajo ohranjati finančno vzdržnost slovenskega zdravstvenega sistema."
Mengeš je eden izmed treh ključnih Sandozovih globalnih razvojnih in proizvodnih centrov biofarmacevtike ter center odličnosti za celične kulture in za modifikacijo proteinov. Zgovoren je podatek, da v biofarmacevtiki v Leku dela več kot 150 strokovnjakov. Nov obrat bo v celoti pokril razvojne in komercialne potrebe po modificiranih proteinih za Sandoz (oziroma Novartis), ki je v razvoj biofarmacevtike v Sloveniji že vložil skupno 45 milijonov evrov.
Ameet Mallik, direktor biofarmacevtike v Sandozu, je dejal, da sta razvoj in proizvodnja biofarmacevtskih zdravil izjemno zapletena in polna izzivov, ter dodal, da sta Sandoz in Novartis s tremi podobnimi biološkimi zdravili in izjemnim naborom novih izdelkov v razvoju odločena tudi v prihodnje igrati vodilno vlogo pri podobnih bioloških zdravilih.
