Ste med tem, ko ste poslušali argumente za ali proti prodaji državnega premoženja, pomislili, da je trenutna borzna vrednost vseh delnic Petrola enaka dvema tretjinama vsote, ki jo bo država samo letos morala vbrizgati v pokojninsko blagajno za pokritje razlike med njenimi prihodki in odhodki?

Pri zgornjih vprašanjih ne gre za pasje bombice, prej za udar s težkim orožjem na denarnice prihodnjih rodov. Četudi Spomenka Hribar meni, da Slovenija "moralno in politično tako nizko še ni bila", je še precej bolj skrb zbujajoč pogled v njeno ekonomsko in finančno drobovje. "Slovenija je pravna in socialna država," piše v 2. členu ustave. Manj kot dve desetletji po tem, ko je bila ta napisana in sprejeta, sta dve ključni blagajni, zdravstvena in pokojninska, na poti do finančnega sesutja. Zgolj predvideni primanjkljaj zdravstvene blagajne naj bi letos znašal najmanj 60 milijonov evrov, ta številka pa je lahko še trikrat višja. Država, ki je pediatrično kliniko skoraj desetletje gradila tudi s pomočjo donacij, bo morala zgolj za nemoteno delo zdravstva letos zagotoviti znesek, ki bo enak končni ceni dveh takšnih klinik. Je kdo omenjal čakalne dobe in plačevanje belih plomb pri zobozdravnikih?

Še več sivih las - kako primerna metafora - bo državi v naslednjih letih povzročala pokojninska blagajna. Vsote, ki jih bo morala država v prihodnjih letih nameniti za njeno saniranje, so primerljive s stroški državnega avtocestnega programa. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo tako po načrtu za pokojnine v letu 2011 izplačal pol milijarde več kot leta 2008. K demografskim razlogom temu velja prišteti še upad rasti prihodkov od plačila prispevkov, ki je posledica precej višje brezposelnosti.

Kriza tako na pokojninsko blagajno pritiska z dveh strani: poleg tega, da zmanjšuje število prihodkov, najkrajšo pri "prestrukturiranju" gospodarstva in odmiranju podjetij običajno potegnejo starejše osebe, ki so bolj ali manj prisiljene oditi v pokoj. Tudi zaradi tega je število registriranih brezposelnih uradno še vedno nižje od 100.000, pri čemer zavod za zaposlovanje med uradno brezposelne ne šteje oseb v drugih evidencah in iskalcev zaposlitve, ki so enkrat zavrnili ponujeno, po oceni zavoda primerno delo. Mimogrede, število registriranih brezposelnih se je kljub poglobitvi socialnih stisk v Pomurju, ki so nastale s stečajem Mure, v zadnjem letu relativno najbolj povečalo na območju Nove Gorice.

Kriza je lahko tudi priložnost, so ob njenem začetku družno ponavljali premier, gospodarstveniki in prodajalci čudežnih "receptov" za njeno rešitev. To načelno drži, če jo bomo ob vedno bolj praznem proračunu, s katerim bo država v naslednjih letih tako in tako le krpala razne "luknje", izkoristili za javno razpravo o tem, v kakšni družbi in državi želimo živeti. Kaj natančno že počne naša vojska v Afganistanu? Bomo pristali na razlago, da je naravoslovno znanje osmošolcev premo sorazmerno s premoženjskimi ločnicami med njihovimi starši, ali pa so za razlike med Pomurjem in preostalo Slovenijo vendarle krivi (tudi) učitelji? Želimo plačevati dodatke za obnovljive vire energije in obenem nekritično spremljati podražitve novega bloka domače termoelektrarne? Ali lahko Ljubljana na dolgi rok preživi dnevni vstop 130.000 vozil in zakaj so njeni avtobusi še leta 1992 prepeljali trikrat več ljudi kot poldrugo desetletje kasneje? Zakaj je razprava o odlagališčih smeti na dnevnem redu politikov le pri obračunavanju z enim od njih in kdo nas bo hladil ob pasjih dnevih, če ne bomo gradili daljnovodov? In spet smo pri psih.