Povečanje prožnosti na trgu dela namerava ministrstvo kompenzirati z višjimi denarnimi nadomestili za brezposelnost in njihovo razširitvijo na prožne oblike zaposlitve. Na ministrstvu preučujejo tudi možnost ustanovitve posebnega sklada za odpravnine, kar sicer že dlje časa zagovarjajo tako delodajalci kot sindikati.
Svetlik je pojasnil, da bodo na ministrstvu za delo v prihodnjih mesecih pripravili kar devet sistemskih zakonov. Za trg dela bodo poleg sprememb zakona o delovnih razmerjih po njegovih besedah pomembni tudi zakon o urejanju trga dela, zakon o malem delu in zakon o štipendiranju, prav tako pa tudi okrepitev programov aktivne politike zaposlovanja, za katero bo letos namenjenih 142 milijonov evrov. "Glavni cilji so varna prožnost, varna starost ter socialna pravičnost in kohezivnost. Z ukrepi na trgu dela prehajamo s pravice do delovnega mesta na pravico do dela," je poudaril Svetlik.
Izvršna direktorica gospodarske zbornice Alenka Avberšek je Svetliku povedala, da gospodarstveniki, glede na anketo GZS, od države kratkoročno pričakujejo predvsem podporo tehnološkemu razvoju, učinkovitejše črpanje evropskega denarja in podporo pri internacionalizaciji gospodarstva. Dolgoročno pa zahtevajo racionalizacijo javne uprave in razvojnih politik ter reformo trga dela.
V razpravi, ki je sledila, so gospodarstveniki zahtevali zmanjšanje števila zaposlenih in znižanje materialnih stroškov v javni upravi ter jasno zavezo vlade, da bo zares olajšala odpuščanja. Enotno je bilo tudi mnenje, da bo imel dvig minimalne plače za slovensko gospodarstvo močno negativne, če ne celo katastrofalne posledice. Prav tako ni manjkalo kritik na račun aktivne politike zaposlovanja, še zlasti v zvezi z usposabljanjem in samozaposlitvijo.
