Evropska unija je "generator" dobre desetine vseh tovrstnih nakazil. Po svetu se je tako leta 2008 iz praviloma bolj razvitih držav v manj razvite nateklo za 246 milijard evrov nakazil zdomcev, od tega iz evropske sedemindvajseterice skoraj 32 milijard evrov. Pri tem je zanimivo, da kar dve tretjini evropskih nakazil prihajata iz štirih držav: Španije, Italije, Francije in Nemčije, medtem ko je ta finančni tok iz Slovenije povsem zanemarljiv. Če so iz Španije na primer zdomci leta 2007 v svoje države nakazali 8,4 milijarde evrov, pa so iz Slovenije nakazali le 700.000 evrov. Gre seveda le za uradno izmerjene finančne tokove, medtem ko drugih oblik prenosa zaslužka k svoji družini nihče ne more meriti.

V večini primerov so ciljne države nakazil, torej države, iz katerih prihajajo zdomci, države s spodnjega dela razvojne lestvice in za mnoge bi prekinitev teh tokov pomenila pravo katastrofo. Strokovnjaki namreč že nekaj časa ugotavljajo, da so ta nakazila drugi največji vir zunanjega financiranja držav, takoj za neposrednimi tujimi vlaganji. Tako so v letu 2008 države v razvoju dobile trikrat manj razvojne pomoči kot nakazil zdomcev; tuja neposredna vlaganja presegajo nakazila zdomcev le za slabo tretjino, če upoštevamo tudi neformalne finančne tokove, pa je mogoče sklepati celo, da nakazila zdomcev presegajo neposredna vlaganja. Dodati velja, da so nakazila zdomcev najhitreje rastoči zunanji vir financiranja razvijajočih se držav in so se med letoma 2002 in 2007 podvojila.

Kako zelo pomemben vir so nakazila zdomcev za države v razvoju, dokazuje primer Albanije, ki je od leta 1995 z njimi pokrila kar 70 odstotkov primanjkljaja v trgovanju s tujino, Moldavija pa je leta 2005 z njimi pokrila kar tri četrtine zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Morda še bolj nazoren je primer Bosne in Hercegovine, ki ji je z upoštevanjem nakazil zdomcev uspelo zmanjšati zadolženost države na polovico, kar ji je pri Svetovni banki zagotovilo boljši rating, s tem pa dostop do bolj ugodnih kreditov.

Še bolj pomemben od vpliva na državno ekonomijo pa je njihov vpliv na življenja posameznikov in zmanjševanje revščine, kar se še posebej kaže v časih gospodarske krize, političnih konfliktov in večjih naravnih nesreč. Azijska banka za razvoj je tako na primer ocenila, da je zaradi nakazil iz tujine kar 4,3 milijona Filipincev v letu 2006 "plavalo" nad mejo revščine, raziskave pa so pokazale tudi, da bi bila obnova Kosova po spopadih leta 1999 brez nakazil zdomcev povsem nemogoča.

A gospodarska kriza se pozna tudi pri upadu nakazil v letu 2009. Podatki seveda še niso zbrani, a na osnovi četrtletnih poročil in statističnih modelov so pri Svetovni banki napovedali 6,1-odstotni upad nakazil zdomcev, že za letošnje leto pa napovedujejo počasno okrevanje, saj se zdomci kljub veliki brezposelnosti tudi v razvitih državah ne vračajo domov. Glavne nevarnosti za slabše "okrevanje" nakazil so predvsem naraščajoča brezposelnost, bolj restriktivna politika izdajanja delovnih dovoljenj in priseljevanja ter navsezadnje tudi zelo nepredvidljivo gibanje menjalnih tečajev.

Države, od koder je največ nakazil v tujino, pa se že lotevajo tudi ukrepov za zmanjšanje števila migrantov, še zlasti brezposelnih. Tako so v Španiji novembra 2008 uvedli sistem finančnih spodbud za migrante iz 20 držav, ki so s Španijo podpisale sporazum. Migranti, ki bi se vrnili domov v času, ko se Španija spopada z brezposelnostjo, bi bili upravičeni do denarnega nadomestila, če bi se vrnili domov za vsaj tri leta. A je bil odziv zelo slab, saj so oblasti do aprila lani prejele vsega 5000 vlog. Tudi Češka je februarja lani pripravila podoben program za delavce iz držav nečlanic EU, a je bil odziv slab. Tako Češka kot Španija zato razmišljata o bolj restriktivni politiki izdajanja dovoljenj za bivanje in delo.

Čeprav je med državami prejemnicami največ držav v razvoju (največja prejemnica je Indija z 38 milijardami evrov, sledi Kitajska z nekaj več kot 35 milijardami evrov), sta med prvo deseterico dve evropski državi: Poljaki so leta 2008 domov poslali kar 8 milijard, Romuni pa 6,5 milijarde evrov.