Veterinarski inšpektor Uroš Andrenšek je izdal kar tri odločbe, s katerimi se je odločil za humano usmrtitev bulmastifov Atlasa in Joy, saj je ocenil, da sta nevarna. Toda upravno sodišče je njegovo zadnjo odločbo razveljavilo s pojasnilom, da se je skliceval na napačen zakon. Spomnimo, da sta psa marca 2006 hudo poškodovala Stanislava Megliča, zato je državni zbor leto dni kasneje sprejel nov zakon o zaščiti živali, po katerem je mogoče psa, ki hudo poškoduje človeka, takoj usmrtiti, po starem zakonu pa je bilo treba prej preučiti, ali ni mogoče nevarnosti preprečiti še kako drugače kot z usmrtitvijo nevarnih živali.

Sodišče je odločanje zapeljalo v nezakonitosti

"Ne vem, zakaj upravno sodišče ni upoštevalo veljavnega zakona, pač pa je reklo, da je treba upoštevati prejšnji zakon, ki ne velja več. To je nedopustno. Ko namreč zakon enkrat velja, se mora uporabljati za vse postopke, tudi če niso končani. V noveli zakona o zaščiti živali iz leta 2007 poleg tega jasno piše, da se njegove določbe o nevarnih psih uporabljajo tudi za postopke v teku, kar se tako in tako morajo, zato ne vem, zakaj upravno sodišče ni upoštevalo veljavnega zakona. Če so mislili, da se z njim posega v pridobljene pravice, so se s tem postavili na stališče, da je veljavni zakon neustaven. V tem primeru bi morali postopek odločanja prekiniti in vložiti zahtevo za ustavno presojo. Sami pa ne morejo presojati, ali zakon velja ali ne," pojasnjuje Pirnat in dodaja, da je upravno sodišče s tem storilo napako, saj je upravno odločanje o nevarnih psih zapeljalo v nezakonitosti.

Pirnat poudarja, da kmetijsko ministrstvo kot drugostopenjski pritožbeni organ nezakonite sodbe upravnega sodišča ni moglo spodbijati, oporekal bi ji lahko le tožnik Saša Baričevič (na upravno sodišče se je pritožil zoper odločbo o usmrtitvi psov), in sicer tako, da bi sprožil revizijo postopka. A zakaj bi jo, ko pa je bila sodba upravnega sodišča njemu v prid?!

Posledica napake upravnega sodišča (pod sporno sodbo je podpisana predsednica senata Darinka Dekleva Marguč) so torej en mrtev človek in trije mrtvi psi, kajti če sodišče ne bi razveljavilo odločbe veterinarja, bi Atlasa in Joy usmrtili, Saša Baričevič pa bi bil danes še živ, prav tako njegov tretji bulmastif Atos, ki ga je imel že od prej. Profesor Pirnat se s takšno ugotovitvijo ne strinja. "Prišlo je do napake sodišča, ni pa mogoče vseh ekstremnih posledic tega primera pripisati tej napaki," meni.

Da sodba upravnega sodišča v zvezi z bulmastifi "diši" po nezakonitosti, je pred dnevi ocenil že upravni inšpektor Marijan Štriker. "Nisem sicer pristojen ugotavljati nepravilnosti sodišča, toda osebno sumim, da je bila odločitev upravnega sodišča vprašljiva, saj je izdalo odločbo, s katero je 'prezrlo' prehodne določbe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali," nam je pojasnil Štriker.

Predsednik upravnega sodišča Janez Breznik pa nad Štrikerjevo oceno ni bil navdušen, ko smo ga povprašali za odziv nanjo. "Upravna inšpekcija nima niti ustavne niti zakonske podlage za kakršno koli obliko kvalificiranja sodbe katerega koli sodišča, torej tudi ne upravnega," je dejal. In še: "Iz obrazložitve naše sodbe z dne 20. marca 2008 ne izhaja, da sodišče meni, da je katera koli določba zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali v neskladju z ustavo, zato sodišče ni bilo dolžno vložiti zahteve za oceno ustavnosti navedenega zakona."

Dr. Pirnat pa zase ocenjuje, da se čuti dovolj kvalificiranega, da presoja in javno kritizira sodne odločbe. "Sodišča niso nad kritiko in sodniki niso nezmotljivi. Sam menim, da sodišče ne more spregledati veljavnega zakona in uporabljati neveljavnega. Če so menili, da je novi zakon ustavno sporen, ga sme razveljaviti le ustavno sodišče," je prepričan Pirnat.

"Vprašajte, česar doslej niste upali"

Zaradi očitno zmotne odločitve upravnega sodišča je kmetijsko ministrstvo po Pirnatovih besedah moralo pri svoji odločitvi upoštevati stari zakon o zaščiti živali in presoditi, ali je mogoče nevarnost pred bulmastifoma preprečiti še kako drugače kot z njuno usmrtitvijo. Sodišče MKGP torej ni naložilo, da mora nevarna psa vrniti lastniku, a je to vseeno storilo. S postopki MKGP glede odločanja o vrnitvi psov, ki so nedavno do smrti poškodovali lastnika Sašo Baričeviča, se zato ukvarjajo tako kriminalisti kot tudi Kosova protikorupcijska komisija.

"Upam, da se bo razčistilo, ali je res, da so bili zakoni upognjeni, ali je res, da odločitve niso bile strokovne, ali je res bilo narejeno kaj nasilno. In če je bilo, bo kmetijski minister Milan Pogačnik moral prevzeti odgovornost," poudarja ministrica za notranje zadeve in predsednica LDS Katarina Kresal.

Ker je njen življenjski sopotnik odvetnik Miro Senica, ki je najbolj zaslužen za to, da je Saša Baričevič kljub nasprotovanju stroke dobil nazaj nevarne pse, je prav Kresalova postala glavna tarča napadov zaradi Baričevičeve tragedije. Včeraj pozno popoldan se je zato postavila pred novinarje in nas izzvala: "Znova vam zagotavljam, da nimam nič s primerom Baričevič in da nisem vplivala na nikogar. Kljub temu pa sem očitno edina med ministri, ki se je ne sodi po ravnanjih, ampak po špekulacijah in namigovanjih. Torej: vse, kar ste si vedno želeli vprašati Katarino Kresal, pa si niste upali, danes imate priložnost. Dajmo končno razkaditi to meglo, jaz sem lahko tukaj tudi do večera. Upam, da imate čas. Izvolite."

Izbor odgovorov Kresalove na novinarska vprašanja objavljamo v okvirčku.