Pahor se je na novinarski konferenci po seji vlade 4. februarja Kreku za umik odstopne izjave zahvalil. Poudaril je, da razume, da ljudje postanejo nekoliko nervozni, ko sprejemajo težke odločitve, ki neposredno zadevajo varnosti ljudi. "Dostikrat zadoščenje za prevzem take odgovornosti ni dovolj veliko," je dejal.
Ko gre za institucije, ki zadevajo zunanjo in varnostno politiko, si država po besedah Pahorja ne sme privoščiti, da bi se v medijih začele pojavljati teze, da omenjene institucije ne delajo s polno paro in v skladu z ambicijami vlad. Odstop državnega sekretarja bi lahko po njegovem morda pripomogel k takemu vtisu, vendar pa "takšnega stanja dejansko ni". "Ne morem pa reči, da ni problemov," je poudaril Pahor.
Premier je ob tem tudi dejal, da pričakuje dokončno ureditev vprašanja oborožitve Slovenske vojske, da bi bili slovenski vojaki na tujih misijah varni. To pa po njegovem pomeni tudi dokončanje vprašanja pogodbe s Patrio oz. implementacijo te pogodbe.
Poleg Kreka, ki svoje odstopne izjave ni želel podrobneje komentirati, je pred tedni za razrešitev z mesta generalnega sekretarja na Morsu zaprosil tudi Boštjan Hožič, kar je v javnosti sprožilo pomisleke o stabilnosti vodstva in celo ugibanja o kaotičnih razmerah na ministrstvu. O dogajanju na Morsu je razpravljal tudi državnozborski odbor za obrambo, pri čemer je državni sekretar Krek izpostavil, da v ozadju njegovega odstopa "ni nobene velike zgodbe".
