Napredovalo srčno popuščanje so v UKC Ljubljana sicer zdravili že od 2004, vendar so bili bolniki hospitalizirani na drugih oddelkih bolnišnice in zato tudi dokaj neenotno zdravljeni. "Ker pa je bilo bolnikov vedno več, smo oblikovali večjo ekipo, rezultati zdravljenja so bili vse boljši in prizadevanja so prerasla v oblikovanje samostojnega oddelka. Z internim izobraževanjem smo dosegli smo tudi bolj poenoten in doktrinaren način zdravljenja." je pojasnil vodja oddelka prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med.

Bolnikov z napredovalim srčnim popuščanjem je vedno več: ljudje danes na primer zaradi razvoja interventne kardiologije preživijo srčni infarkt, pa tudi življenjski stil je takšen, da je vse več bolnih na srcu, razlaga kardiolog. Ker jim medicina lahko že dobro pomaga, ne umrejo, vendar srce postopoma slabi in se na koncu zelo slabo krči.

Nove metode zdravljenja

Dr. Vrtovec govori celo o epidemiji teh bolnikov, ki pa jo je treba zajeziti, saj so ti bolniki zaradi pogostih hospitalizacij zelo dragi za zdravstveni sistem, poleg tega, da je zelo okrnjena tudi kakovost njihovega življenja. Zato so nove metode, s katerimi zdravijo napredovalo srčno popuščanje, upravičene, meni Vrtovec.

Srčnega popuščanja ni mogoče ozdraviti, saj je to napredujoča kronična bolezen. Večino bolnikov splošni zdravniki in kardiologi v kardioloških ambulantah pozdravijo do te mere, da se srce bolje krči in lahko živijo običajno življenje. Kadar pa zdravila ne zaležejo več, jih napotijo v ambulanto za napredovalo srčno popuščanje na Polikliniki, od tod pa pogosto zaradi hudega srčnega popuščanja naravnost na oddelek v UKC Ljubljana. Zadnje čase je napotenih bolnikov vedno več, ugotavlja naš sogovornik. Po eni strani vedenje o tej ambulanti širijo na simpoziju o srčnem popuščanju, ki ga pripravljajo v Portorožu, po drugi strani pa dober glas širijo tudi vse boljši rezultati zdravljenja. Trenutno zdravijo okoli 500 bolnikov iz vse države.

Tudi na oddelku za napredovalo srčno popuščanje bolnike zdravijo s podobnimi pristopi kot v drugih zdravstvenih ustanovah. Bolnikom pa glede na stopnjo srčnega popuščanja, osnovno bolezen srca in nekatere druge dejavnike nudijo tudi možnost drugačnega zdravljenja kot le z zdravili: kirurško zdravljenje, predvsem presaditve srca. Klinični oddelek za kardiologijo v UKC Ljubljana je edini v državi, ki bolnike pripravi na presaditev srca, jih po tej operaciji tudi zdravi, pripravi na življenje v domačem okolju in kasneje spremlja njihovo zdravstveno stanje. To je tudi edini kardiološki center v državi, ki bolnike uvršča na čakalno listo za presaditev srca. Trenutno je na čakalni listi med 30 in 40 bolnikov.

Opravili rekordno število presaditev srca

Presaditev srca je najučinkovitejša metoda zdravljenja napredovalega srčnega popuščanja, a je s tem povezanih več težav: vsi bolniki za presaditev niso primerni, ni dovolj darovalcev organov, pa tudi kakovost življenja bolnika prvo leto po presaditvi zaradi imunosupresivne terapije, ki je potrebna, da telo presajenega organa ne zavrne, ni najboljša.

Lani je bilo v UKC Ljubljana opravljenih kar 18 presaditev srca, leto prej na primer le šest. "Opravili smo največ presaditev srca na milijon prebivalcev v državah, ki sodelujejo v mreži za izmenjavo organov Evrotransplant, to je devet presaditev na milijon prebivalcev. To je skoraj neverjetno," je še sam presenečen nad visoko številko. Kako jim je to uspelo, glede na to, da presaditve ostalih organov, predvsem ledvic, v UKC Ljubljana stagnirajo? "Uspeli smo se bolje organizirati s kirurgi in formirati ekipo zdravnikov. Izobrazile so se tudi medicinske sestre, ki imajo pri negi bolnika po presaditvi zelo veliko vlogo. V pomoč so nam tudi zdravniki iz Centra za bolezni srca iz Houstona v Texasu, saj vsak teden skupaj z njimi prek videokonference prediskutiramo vse zahtevne primere bolnikov. Tako so nam na voljo izkušnje ameriškega centra, kjer so opravili že več kot 1000 presaditev srca," pojasnjuje dr. Vrtovec. Pri tem pohvali tudi požrtvovalnost kolegov, saj ne delajo "samo stvari, za katere so plačani, temveč mnogokrat opravljajo neplačano delo zunaj rednega delovnega časa".

Presaditve matičnih celic

Edini v državi in celo na širšem področju jugovzhodne Evrope izvajajo tudi zdravljenje srčnega popuščanja z matičnimi celicami. Doslej so opravili 43 tovrstnih presaditev. "Na podlagi dosedanjih izkušenj pri zdravljenju dokončnih sklepov še ne moremo narediti, so pa naše izkušnje podobne tistim iz najbolj priznanih tovrstnih centrov v svetu," na vprašanje, kako učinkovit je ta način zdravljenja, odgovarja Bojan Vrtovec. Na vprašanje, ali je presaditev matičnih celic rešitev za vedno, pa: "Zdravljenje se je izkazalo za uspešno pri 80 odstotkih bolnikov. Pri nekaterih bolnikih izboljšano stanje vztraja dolgo, pri nekaterih pa se čez približno leto dni stanje splet poslabša. Nekaterim bolnikom se je stanje popravilo celo do te mere, da smo jih umaknili z liste za presaditev srca." Od te nove metode si veliko obetajo, saj se to področje v svetu zelo razvija.

Na zdravljenje k njim napotijo vedno več bolnikov iz drugih držav, a jih zaradi dolge čakalne vrste domačih bolnikov ne sprejemajo. "Ko smo v ZDA predstavili svoje rezultate, se je prijavilo 28 bolnikov, ki bi želeli priti k nam na presaditev, a smo vse zavrnili," je povedal prof. Vrtovec, ki izvaja presaditve matičnih celic. Čeprav bolnikom presadijo njihove lastne matične celice, je to zapleten postopek, ki zahteva sodelovanje transfuziologov in hematologov, a zaradi kadrovske podhranjenosti dodatnega dela ne zmorejo.

Vsaditve podpornih naprav

Lani so bolniku z napredovalim srčnim popuščanjem prvič vsadili tudi dolgotrajni znotrajtelesni podporni sistem, ki pomaga prečrpavati kri iz oslabelega levega srčnega prekata. Razvoj gre v smeri vsaditve manj invazivnih naprav, ki jih vsadijo skozi femoralne arterije, a te naprave zaenkrat niso namenjene dolgotrajni uporabi.

Zdravljenje, ki ga izvajajo na oddelku, sicer zahteva velika finančna sredstva. Presaditve srca krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, naprave, ki jih vsajujejo, kupijo v okviru terciarnega programa zdravljenja, iz tega vira financirajo tudi presaditve matičnih celic (ta poseg stane okoli 13.000 evrov). Del zdravljenja z matičnimi celicami izvaja tudi v okviru mednarodnega projekta. Ob tem je treba imeti v mislih, opozarja dr. Vrtovec, da zdravstveni sistem izjemno veliko prihrani, saj je po zdravljenju potrebno manj hospitalizacij bolnikov.

V bodoče želijo na oddelku razširiti program presaditev matičnih celic in vsaditi več mehanskih podpornih sistemov, število presaditev srca pa obdržati na nivoju lanskega leta, "saj je več kot to že težko narediti". Prav tako želijo, da bi čim več mladih zdravnikov odšlo nabirati izkušnje drugam, saj ne sodelujejo samo s srčnim centrom v Texasu, ampak tudi v Stanfordu, ZDA. Če jim bo uspelo zaposliti nekaj medicinskih sester, pa bi lahko odprli še preostale tri sobe na oddelku. To bi predvsem omogočilo izolacijo bolnikov, ki so imunsko oslabeli zaradi zdravljenja po presaditvi srca.