Na najbolj norčavem pustno-karnevalskem prazniku ljudskega izročila, glasbe, energije, plesa, veselja in druženja v mestu ob Dravi so po mestnih ulicah na karnevalski povorki poleg slovenskih korakale pustne šeme iz Nemčije, Belgije, Avstrije, Bolgarije, Srbije, Črne gore, Makedonije in Hrvaške.
Med najbolj množičnimi in glasnimi so bili tudi tokrat po pričakovanju domači kurenti iz različnih krajev v okolici Ptuja, ki se jih je letos na karnevalu zbralo okoli 650. Sicer pa se kurenti letos niso imeli veliko časa posvetiti norčijam in kljub Valentinovemu prazniku ljubezni niti svojim "oboževalkam", saj imajo še vedno precej dela z odganjanjem zime.
"Kdor ni doživel pustovanja na Ptuju, mu je težko razložiti, kako po mestu zaokroži neskončna mera pozitivne energije," je po karnevalu povedal ptujski župan in član konzorcija Kurent Štefan Čelan, ki je bil sicer kot strasten kurent tudi sam udeleženec povorke. Kot "prvi kurent" Ptuja je ob prihodu pozdravil tudi zbrane visoke goste iz Slovenije in tujine, med katerimi so bili poleg nekaterih veleposlanikov in predsednika Združenja evropskih karnevalskih mest Henryja van der Kroona tudi ministri Patrick Vlačič, Henrik Gjerkeš in Katarina Kresal.
Čelan je sicer že danes obljubil, da bo naslednje kurentovanje znova sledilo usmeritvam, ki si jih je zadal konzorcij. Postalo bo namreč največji etnografski festival, Ptuj pa se bo trdno zasidral med prvih deset najbolj prepoznavnih karnevalskih mest v Evropi.
Ptujsko kurentovanje je ena največjih kulturno-etnografskih prireditev v Sloveniji. Letos naj bi ga v enajstih dneh obiskalo okoli 250.000 ljudi, prireditev pa je vse bolj prepoznavna tako v slovenskem kot v tujem prostoru. Njen osnovni namen je ohranjanje in razvoj izjemne kulturne dediščine in etnografskega izročila celotnega ptujskega območja in Slovenije. Z današnjo povorko so pustne prireditve dosegle svoj vrhunec, vse skupaj pa se bo zaključilo s tradicionalnim torkovim pokopom pusta.
