Prvikrat so se elektronski bralniki pojavili konec devetdesetih let, a hitro potonili v pozabo, in to predvsem zaradi treh razlogov: zasloni in akumulatorji so bili slabe kvalitete, baza elektronskih knjig je bila šibka, cena bralnikov pa visoka.

Do ključnih sprememb je prišlo, ko je z e-bralniki na trg stopil Amazon, ki je hkrati lahko ponudil veliko število e-knjig. Amazonov Kindle je zelo priljubljen med ameriškimi uporabniki, toda po besedah predavatelja na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti in izvršnega direktorja založništva pri Mladinski knjigi Mihe Kovača se Amazon vede arogantno, saj "želi sam kontrolirati vso svetovno trgovino z e-knjigami ter ne kaže pretirane pripravljenosti za sodelovanje".

Kot je za STA povedal Kovač, Amazon ni pripravljen sodelovati z lokalnimi knjigotržci, tako da bi jim omogočil, da bi na svojem območju tržili Kindle in hkrati na njem prodajali knjige v svojih, lokalnih jezikih. To pomeni, da Kindla ni mogoče kupiti v slovenskih trgovinah ali preko slovenske spletne strani, niti ni možno z njim kupovati slovenskih knjig. Nadaljnja strategija Amazona na tem področju ni znana, kar nekaj znakov pa kaže na to, je prepričan Kovač, da želijo vzpostaviti globalni monopol.

V enem letu v MK prodanih sto bralnikov

Na slovenskem trgu je dosegljivih več drugih e-bralnikov: Cybook Gen3, iRex iLiad, Kolibri v3 in BeBook. V knjigarnah MK so po besedah vodje knjigarne Konzorcij Staše Žunič v enem letu prodali približno 100 bralnikov, kar ni pretirano veliko. Bralci in navdušenci nad novimi tehnologijami želijo Kindle, po novem verjetno tudi iPad. Kolibri v3, ki je slovenskega porekla, je po novem na voljo tudi v Knjižnici Bežigrad.

V knjižnici so na bralnike namestili nekatera klasična slovenska in tuja besedila. Upajo, da bodo tako pritegnili zanimanje za nove nosilce vsebin, ki pogosto vzbujajo nezaupanje. Na razpravah, sploh v sklopu Slovenskega knjižnega sejma, postane kaj hitro jasno, da nekateri udeleženci niti ne ločijo med zvočnimi in elektronskimi knjigami. Resignirano odmahnejo z roko, dodajo, da knjiga je pač knjiga, iz papirja, na vse drugo pač ne pristanejo.

Skeptiki se takoj vprašajo, katere so sploh prednosti e-bralnikov in e-knjige? Na e-bralniku v obsegu knjige lahko uporabnik hrani vso knjižnico, torej je zelo primeren za potovanja. Nekateri bralniki omogočajo tudi, da bralec besedilom dodaja lastne zaznamke, kar je verjetno posebej dobrodošlo pri študijskem e-gradivu.

In slabosti bralnikov?

Med minusi je največji ta, da se e-bralnik lahko poškoduje in z njim tudi morebitna bogata e-knjižnica. Cene e-bralnikov so še vedno dokaj visoke, od 300 evrov dalje, izbira e-knjig pa se zaenkrat ne more primerjati s tiskanimi. Seveda ni zanemarljiv podatek, da imajo tradicionalni bralci še vedno zelo radi vonj in šelest papirja, skratka, staro dobro knjigo.

Druga zgodba so avtorske pravice. Kako bi se z njimi spopadli slovenski založniki, ni jasno, saj večina nima urejenih e-pravic za dela, ki jih izdaja. Kot je na več mestih že opozoril Kovač, primeri iz tuje prakse kažejo, da dobi prodaja e-bralnikov in e-knjig zagon šele, ko je ponudba knjižnih naslovov v e-formatu dovolj velika.

Poznavalci področja opozarjajo, da se napovedi o tradicionalni knjigi kot skorajšnji preteklosti ne bodo uresničile. Kovač meni, da e-branje pomeni zgolj dodaten format za branje knjig in da bodo e-bralniki v najboljšem primeru knjižni trg razširili na podoben način, kot so ga pred pol stoletja mehko vezane knjige.