"Čeprav je od žalostnih dogodkov minilo šele 65 let, pa spomin na najhujšo kataklizmo v zgodovini človeštva vse bolj bledi. Zadnje raziskave med najstniki po Evropi kažejo, da polovica od njih meni, da je holokavst oblika praznovanja, vsak šesti pa je prepričan, da je Auschwitz zabaviščni park," je dejal Rozman in dodal, da je frankolovski zločin, ki si ga lahko izmisli samo bolni um, eden najhujših v času druge svetovne vojne na slovenskih tleh.
Po Rozmanovih besedah omenjeni zločin ni bil osamljeno dejanje, pač pa del sistema, v katerega je bil vgrajen, kot je bil vanj vgrajen genocid, katerega posledica je bil holokavst. Kraji, kot je Frankolovo, poškropljeni s krvjo, so gosto posejani po Evropi, in so, kot je dejal Rozman, posledica bolnega uma, ki si je zamislil, da je potrebno izbrisati celotne narode, med njimi tudi slovenskega.
"Povsod na teh mestih so danes spomeniki, ki spominjajo in opominjajo, vprašanje pa je, če je to dovolj. Očitno ne, zato so slovesnosti, kot je današnja, tako pomembne. So namreč tisti glas, ki se znova in znova povzdigne in pove, kaj se je dogajalo v šestih letih svetovnega pekla, ter opozarja na to, da se kaj takega ne bi ponovilo," je še dodal celjski podžupan.
Stotim smrt z obešanjem
Letos mineva 65 let, odkar so pripadniki nemške okupatorske vojske 12. februarja leta 1945 iz celjskih, trboveljskih in mariborskih zaporov, tako kot vsako jutro, šteli zbrane zapornike. Tisti dan pa je bil drugačen, saj so za 100 ujetnikov izbrali najhujšo kazen, in sicer smrt z obešanjem.
Kruta zgodba je potekala na Stranicah v soteski Graben, kjer so v zameno za nemškega visokega funkcionarja, ki so ga partizani malo pred tem ubili v Grabnu, nemški vojaki na drevesa ob cesti obesili 100 slovenskih domoljubov.
Današnje žalne slovesnosti so se udeležile tudi občinske delegacije iz Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Vitanja, Vojnika, Zreč in Žalca.
