Varuhinja človekovih pravic Čebašek Travnikova pojasnjuje, da skladno z zakonom o medijih dejavnost medijev temelji tudi na nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, ob tem pa določa tudi, da mora biti ustvarjanje programskih vsebin v skladu s profesionalnimi kodeksi.
Izpostavila je novinarski kodeks, ki novinarje zavezuje, da spoštujejo pravico posameznika do zasebnosti in se izogibajo senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je po navedbah varuhinje dovoljen le, če za to obstaja javni interes.
Poleg tega ustava v 35. členu varuje pravico do zasebnosti in osebnostne pravice, ki so pod določenimi pogoji varovane tudi po smrti, poudarja in dodaja, da objava fotografij iznakaženega trupla pokojnika ne more in ne sme biti v interesu javnosti.
"Spolne navade posameznika so občutljiv osebni podatek, ki pa je v konkretnem primeru pomemben za razumevanje celotnega dogajanja. Zato je mogoče opravičiti interes javnosti po tem podatku, pri poročanju pa bi bilo potrebno upoštevati tudi pieteto do pokojnika," je zapisala Čebašek Travnikova.
Torej je lahko korektna informacija o odnosu med lastnikom in njegovimi psi v interesu javnosti, podrobnosti (vrste poškodb pri psih in kako je do njih prišlo) pa po oceni varuhinje človekovih pravic ne sodijo v krog podatkov, ki jih lahko označimo kot interes javnosti.
Trije bulmastifi so 2. februarja napadli in ubili lastnika Sašo Baričevića. Ob vsem tem so se v javnosti pojavili očitki glede pristranskosti postopkov, ki so privedli do vrnitve psov, in pozivi k odstopu kmetijskega ministra Milana Pogačnika.
