In če se bodo odločile za svoje kandidate, ali bo šlo zgolj za kandidature v slogu nekdanjih nastopov LDS na predsedniških volitvah, ko so nasproti Milanu Kučanu stali najprej Marko Demšar, nato Ljubo Sirc pa Bogomir Kovač, ali pa bodo poskušale (in uspele) dobiti kandidate, ki bodo dosegli opaznejšo podporo Ljubljančanov.

Ne gre namreč spregledati, da lahko močan županski kandidat pomembno prispeva k promociji oziroma pridobivanju glasov za strankino svetniško ekipo. Zato bi levosredinske stranke Jankovićevo župansko kandidaturo veliko laže podprle, če ta na volitvah ne bi nastopil s svojo listo. A ne gre pričakovati, da bi se Janković že vnaprej odrekel lagodnemu, avtokratskemu načinu vodenja mesta, ki mu ga v sedanjem mandatu omogoča prav absolutna večina svetnikov z njegove liste (na tako prepričljivo večino na letošnjih volitvah sicer po vsej verjetnosti ne more računati). Tako je pred lokalnimi volitvami med levosredinskimi strankami še zlasti v škripcih zmagovalka državnozborskih volitev SD; tudi nekoliko izboljšan rezultat izpred štirih let (dobila je zgolj štiri mestne svetnike) bi namreč pomenil zanjo skrb zbujajoč poraz.

Odpoklican z mesta atašeja

Resno - mnogo resneje kot doslej, ko so na lokalnih volitvah v Ljubljani pretežno nastopali z drugoligaško ekipo in dosegali temu primerne rezultate (na zadnjih lokalnih volitvah so v 45-članskem mestnem svetu dobili osem svetnikov) - se nameravajo letošnjih volitev v prestolnici lotiti v SDS. Razlogov za to je več. Kljub neprimerljivosti rezultatov državnozborskih in lokalnih volitev bodo po zadnjem porazu Janševe stranke na parlamentarnih volitvah letošnje lokalne volitve vendarle nekakšen vmesni pokazatelj dometa stranke na velikem merjenju moči čez dve leti. Za poraz na državnozborskih volitvah pa je bil - kot so prepričani v Slovenski demokratski stranki - kriv prav slabši rezultat v Ljubljani, zato morajo Jankovićevo "rdečo trdnjavo" že letos vsaj nekoliko zamajati. Za to bodo izkoristili tako parlamentarne preiskave kot parlamentarne razprave, v Ljubljani pa Janša v prve bojne vrste pošilja Dragutina Mateja.

Diplomirani obramboslovec Dragutin Mate je svojo poklicno pot začel na obrambnem ministrstvu leta 1990. Sam poudarja, da ga tam ni zaposlil Janez Janša, temveč takratni namestnik republiškega sekretarja za obrambo Jelko Kacin. Leto pozneje je pristal v vojaški obveščevalni službi, nato pa v Janševem kabinetu.

"Od maja 1992 do njegovega odhoda z ministrstva leta 1994 sem ga kot svetovalec za zunanje zadeve spremljal na skoraj vse službene poti v tujino," se začetnega sodelovanja z Janšo v enem od intervjujev spominja Mate. Iz obdobja na obrambnem ministrstvu v javnih nastopih še zlasti rad omenja delo atašeja v Sarajevu, čeprav prav to v njegovem življenjepisu pušča precejšen madež. Mate v predstavitvah namreč ne pove, da je bil - zaradi obveščanja obrambnega ministrstva o takratnem poslovnežu Andreju Lovšinu, še zlasti pa, ker je bil vojaški obveščevalni službi vir podatkov o takratnem veleposlaniku v Sarajevu Dragu Mirošiču - z mesta atašeja odpoklican.

Poti prvega moža SDS in Mateja sta se zopet prekrižali leta 2000, ko ga je obrambni minister Janša postavil za vodjo kadrovske službe na ministrstvu. A je bil vse do leta 2004 Mate v javnosti tako rekoč neznan uslužbenec obrambnega ministrstva - v medijih se je njegovo ime poleg sarajevske afere pojavilo še ob zaslišanju pred Mogetovo preiskovalno komisijo o trgovini z orožjem.

"Janez Janša nas je poslance SDS o svoji bodoči ministrski ekipi seznanil pet minut pred polnočjo in kot kandidat za notranjega ministra je bil na spisku Dragutin Mate. Takoj po seznanitvi smo začeli vrteti telefone in spraševati, kdo je ta človek," se sestavljanja ministrske ekipe po zmagi SDS na volitvah pred dobrimi petimi leti spominja eden od poslancev te stranke. Kot najpomembnejše dosežke svojega ministrovanja je Mate ob koncu mandata ocenil vstop v schengenski prostor, porast preiskanosti kaznivih dejanj, pocenitev in racionalizacijo dela uprave ter poenostavitev storitev za državljane, pa odpravo zaostankov pri reševanju vlog za državljanstvo…

Takratna opozicija je bila nad njegovim delom precej manj navdušena. Opozarjajo na podobo Mateja z megafonom v roki, ko je na kraju incidentov med družino Strojan in vaščani Ambrusa množici sporočil, da se Strojanovi v kraj ne bodo več vrnili (zaradi odgovornosti pri preselitvi družine Strojan je 50 intelektualcev zahtevalo Matejev odstop). Ob odvzemu prostosti nekdanjemu državnemu tožilcu Boštjanu Penku in prvemu možu SCT Ivanu Zidarja je Mate komentiral konkretni postopek sodnika in sugeriral, kako bi ta moral ravnati. Odločba ustavnega sodišča glede izbrisanih je pri njem naletela na gluha ušesa. Predvsem pa so Matejev mandat spremljali nenehni očitki o politizaciji policije in o spreminjanju funkcije notranjega ministra v policijskega ministra, kar je bila tudi rdeča nit razprave ob interpelaciji o njegovem delu - eni od treh interpelacij, ki jih je opozicija vložila v prejšnjem mandatu.

Če je Mate v času ministrovanja rad poudarjal svoje nestrankarstvo, je po vstopu v SDS konec leta 2008 (sam pravi, da je v stranko vstopil v znak protesta zaradi poraza SDS na državnozborskih volitvah in kot javni izraz podpore vrednotam stranke) prevzel kup funkcij. Najprej je postal podpredsednik mariborske SDS in - kot je mogoče slišati v tamkajšnjih vrstah - "počistil del članov, ki so mislili z lastno glavo", hkrati pa se lotil čistke v Murski Soboti, Kopru... Mate odgovarja, da se je za delovanje v mariborskem odboru odločil, ker je prvih dvajset let svojega življenja preživel v tem mestu, pa tudi, ker je ob kandidaturi na državnozborskih volitvah videl, da tam obstajajo mnoge pomanjkljivosti.

Janša ga je vedno vzel v bran

Sicer pa je bil pred prevzemom funkcije programskega tajnika tudi zadolžen, da pomaga mestnim odborom pri reševanju težav. Predsedniku mariborskega odbora je torej pomagal "zadeve stabilizirati", saj je del tamkajšnjih svetnikov stal na strani župana, "SDS pa ni Kangler". To, kar izključeni člani imenujejo čistko in eksekucijo, Mate imenuje stabilizacijo razmer in postavljanje višjega organizacijskega nivoja.

Odhoda v evropski parlament si Mate, ki je bil na lanskih evropskih volitvah na listi SDS četrti, ni želel, je pa na željo Janše postal programski tajnik stranke (plačo sicer dobiva iz državne blagajne kot svetovalec poslanske skupine SDS). Minuli teden pa si je "pripel" še eno funkcijo - vodenje ljubljanskega odbora SDS. Kot prizna, je tudi to prevzel na Janšev predlog. V Ljubljani naj bi namreč prišel čas za novo ekipo, zato se je sedanji predsednik ljubljanskega odbora SDS Peter Sušnik umaknil. Sušnik odločno zanika, da bi šlo za čistko, temveč se želi posvetiti poslovnim projektom, zaveda pa se tudi, da ni človek, ki bi lahko stranko na lokalnih volitvah v prestolnici pripeljal do rezultata, ki ga ima ta na državnem nivoju. Čas pa je, da v Ljubljani ta cilj dosežejo.

Toda ali je Dragutin Mate človek, ki lahko pomembno prispeva k dvigu SDS na lokalnih volitvah? Mate velja predvsem za poslušnega in doslednega izvrševalca nalog, ali, kot je prevladujoča ocena tako na levici kot tudi v SDS, za zvestega Janševega vojaka. Ne gre pa spregledati, da ga je tudi Janša vedno odločno vzel v bran. In tako Matejeva moč izhaja predvsem iz podpore in avtoritete Janeza Janše. Z Matejevo izvolitvijo in nekaterimi drugimi novimi člani izvršilnega odbora stranke v Ljubljani torej v mesto prihaja prva in najzvestejša Janševa ekipa. In to tako z namenom, da se nekateri drugi umaknejo, kot z namenom ostrejše kampanje proti Jankoviću.

Odločitev o tem, ali bo Mate tudi kandidat za ljubljanskega župana, sicer še ni bila sprejeta. Kot pravi, se k temu ne nagiba, a te možnosti povsem ne izključuje. Nekateri njegovi sodelavci pa ocenjujejo, da ga župansko mesto priteguje - rad namreč pove, kako je portugalski minister za notranje zadeve odstopil z ministrskega mesta, kandidiral za župana Lizbone in zmagal. Sam duhovito pripomni (Matejevi prijatelji znajo povedati, da se za na videz mrkim pogledom skriva zelo duhovita in družabna oseba), da podobnost med njim in lizbonskim županom pade že na točki, da je njegov nekdanji portugalski kolega z ministrskega mesta odstopil, on pa je mandat končal.

A bi verjetno podobnost padla še na kakšni točki, recimo tisti zadnji: možnosti, da bi Mate (kljub optimističnim napovedim o Jankovićevi premagljivosti) na letošnjih lokalnih volitvah prepričal Ljubljančane, tako rekoč ni.