Zaradi revščine so najbolj ogrožene starejše samske ženske, brezposelni in enostarševske družine. Te skupine so zdaj v najtežjem položaju in mogoče je, da bi se revščina pri njih še povečevala, je v izjavi pred začetkom uradnega odprtja evropskega leta 2010 dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.

Prav zato bodo po njegovih besedah na ministrstvu pripravili nabor socialnih zakonov, ki imajo za enega temeljnih ciljev zmanjšanje revščine v tistih segmentih prebivalstva, pri katerih je danes še močno prisotna. Pri tem minister navaja tudi že sprejet ukrep povišanja minimalne plače.

Svetlik je sicer poudaril pomen evropskega leta boja proti revščini. Znotraj tega bodo "izpostavili senzibiliziranje posameznih institucij in javnosti za pojav revščine, ki je nekaj, kar socialna država ne more tolerirati".

V letu 2008 je bila stopnja tveganja revščine 12,3 odstotna, kar Slovenijo uvršča med države z najnižjo stopnjo tveganja EU, kjer je bila 16-odstotna. Koliko bi se zaradi povečane stopnje brezposelnosti utegnila povečati stopnja tveganja revščine, je po Svetlikovih besedah težko oceniti.

Vendar ne glede na to, koliko si vlada s svojimi politikami prizadeva za zmanjšanje števila revnih, čudežnih rešitev na tem področju ni, je v pozdravnem nagovoru poudaril minister. Po njegovem lahko boj proti revščini dobimo le, če v njem sodelujemo vsi.

Po besedah direktorja direktorata za socialo Davorja Dominkuša je EU leta 2000 sprejela ambiciozno Lizbonsko strategijo, ki je predvidevala popolno izkoreninjenost revščine do leta 2010. Odločitvi EU parlamenta leta 2008, da leto 2010 razglasi za leto boja proti revščini, pa je neposredno sledil začetek hude ekonomske krize. Ta je tveganje revščine samo poglobil, pravi Dominkuš.

Vendar kriza po njegovem od nas zahteva premislek o tem, ali imamo ustrezne ukrepe. Strinja se, da so pri nas socialni transferji zelo učinkovito orožje za zmanjševanje tveganja revščine, a jih na ministrstvu želijo še izboljšati.

Danes so se predstavili tudi ambasadorji Evropskega leta 2010, osebnosti, ki se na tak ali drugačen način dnevno soočajo z revščino. To so: psihologinja Gabi Čačinovič Vogrinčič, novinarka Neža Prah, raper Zlatan Čordić, socialni delavec Franci Rogač, pevka Mia Žnidarič, humanitarna delavka Faila Pašić Bišić, zaporniški duhovnik Robert Friškovec, predstavnik kraljev ulice Anton Osredkar in paraolimpijska prvakinja v namiznem tenisu Mateja Pintar.

Predstavitvi ambasadorjev je sledil strokovni posvet glede revščine in socialne izključenosti ter predstavitev rezultatov raziskav s tega področja.