Poleg prekoračitev števila dovoljenih nadur, sramotno nizkih plač in nemogočih bivalnih razmer, jih v zadnjem času delodajalci izsiljujejo tudi s podpisi izjav, s katerimi bi se morali, če želijo podaljšati pogodbe, odpovedati regresu, malici, potnim stroškom…

Po besedah Oskarja Komaca, sekretarja Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD), so pri takšnem nečednem početju "ujeli" ljubljansko gradbeno podjetje Arming, ki med drugim gradi stadion v Stožicah, ter Kodel iz Hoč. Komac pravi, da je sindikat od delavcev Arminga prejel kar 70 prošenj za pravno pomoč in zaščito. Takšno število pritožb je, kot opozarja, rekordno, saj so doslej običajno, tudi v najtežjih primerih, prejemali le po nekaj prošenj za zaščito. Komac je delavce pozval, naj takšnih izjav ne podpisujejo, ker da so pravno neutemeljene.

Direktor Arminga Marjan Klinc priznava, da so zbirali podpise, s katerimi bi se delavci odpovedali regresu, vendar pa je to po njegovem mnenju nujno zaradi težke situacije. Pri tem je poudaril, da zagotavljajo zaposlenim redno plačo z vsemi dodatki in da bodo tudi regres izplačali, če se bodo razmere izboljšale. Očitane kršitve smo želeli preveriti tudi v podjetju Kodel, vendar pa odgovorov nismo prejeli.

Na inšpektoratu za delo so potrdili, da so zoper podjetji Arming in Kodel prejeli prijavo domnevnih kršitev delovnopravne zakonodaje. Povedali so, da je inšpekcijski postopek že uveden, in da so tudi že izrečeni posamezni ukrepi, več pa nam "zaradi interesa nadaljevanja aktivnosti" niso želeli izdati.

"Položaj delavcev migrantov je ponižujoč"

Strokovni sodelavec ZSSS Goran Lukič ob tem ugotavlja, da je položaj delavcev migrantov v Sloveniji "ponižujoč". "Z njimi se ravna kot s potrošno robo. Ko smo jih potrebovali, so bili koristni, zdaj pa so prvi na seznamu odpuščanj," opozarja Lukič. Ker delavci iz Bosne in Hercegovine (BiH), katerih je med migranti največ, po sporazumu med Slovenijo in BiH niso upravičeni do denarnega nadomestila za brezposelnost, če nimajo stalnega prebivališča, smo po Lukičevi oceni že priče "obrnjeni migraciji", ko se tuji delavci v vse večjem številu vračajo v svoje domovine. Lukič je ponovno opozoril tudi na neprimerne bivanjske prostore in zasoljene cene najemnin, ki segajo tudi do 150 evrov na ležišče.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so potrdili, da je v sporazumu o socialnem zavarovanju med Slovenijo in BiH dejansko določeno, da je pogoj za pridobitev pravice do denarnega nadomestila stalno prebivanje. Zaradi tega so oktobra lani bosanski strani posredovali predlog spremembe sporazuma, vendar do danes uradnega odgovora z bosanske strani niso prejeli.

Glede nemogočih nastanitvenih razmer migrantov pa na ministrstvu pojasnjujejo, da so v ta namen pripravili predlog uredbe o določitvi minimalnih bivalnih in higienskih standardov za tujce na delu v Sloveniji, vendar pa naj bi se izkazalo, da v slovenski zakonodaji za sprejem tovrstne uredbe ne obstajajo pravne podlage. Pravno podlago bodo zato, kot zagotavljajo, vključili v spremembe in dopolnitve zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki bodo pripravljene še letos.

V gradbeništvu je daleč največ kršitev delovne zakonodaje

Letno poročila inšpektorata za delo za leto 2008 kaže, da je bilo med skupno 5466 kršitvami na področju delovnih razmerij kar 1258 ali četrtina kršitev na področju gradbeništva. Lani se je število kršitev še povečalo na 1400, pri čemer izstopajo kršitve v zvezi z izplačili plače, delovnimi dovoljenji in izplačilom regresa.

Dejavnost gradbeništva je sicer novembra lani zaposlovala 73.711 oseb ali več kot 7000 manj kot oktobra 2008. Samo v lanskem novembru se je število delovno aktivnih oseb v gradbeništvu znižalo za več kot 800, kar je bistveno več kot na primer v predelovalnih dejavnostih, kjer se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 350.

Posledično se zmanjšuje tudi število delovnih dovoljenj za tujce; konec januarja je imelo veljavnih delovnih dovoljenj 77.654 tujcev ali več kot 13.000 manj kot januarja lani. Močno je upadlo  zlasti število  veljavnih  dovoljenj  za zaposlitev, ki jih je bilo konec januarja nekaj več kot 27.000, medtem ko jih je bilo januarja lani več kot 45.000. Kar 94 odstotkov vseh delovnih dovoljenj je bilo podeljenih prebivalcem držav nekdanje Jugoslavije, od tega polovica državljanom Bosne in Hercegovine. Daleč največ, kar 35.558 delovnih dovoljenj, je sicer v gradbeništvu.

Naj ob tem dodamo, da je povprečna mesečna neto plača v gradbeništvu novembra lani znašala 800,78 evra, kar je za skoraj 200 evrov manj od povprečne neto plače v Sloveniji.