Že takoj pri izvozu na obvoznico za Bežigradom smo opazili prvo kršitev, in sicer reklamni pano, ki je bil osvetljen z lučmi ob spodaj navzgor. Takšna kršitev bi morala biti odpravljena najpozneje z 31. decembrom 2008.
Toda takšnih primerov je v Ljubljani še veliko. Oglasni plakati so bodisi osvetljeni s preveliko močjo glede na velikost oglasnega prostora bodisi so luči usmerjene v nebo. Uredba namreč izrecno prepoveduje uporabo svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih se, če so ti usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. Neupoštevanje lahko upravljalce te razsvetljave stane kar dvanajst tisoč evrov in če bi okoljski inšpektorji kaznovali vse kršitelje, bi se v državno blagajno nateklo kar nekaj denarja. Matej B. Kobav, tajnik Slovenskega društva za razsvetljavo se sprašuje, kakšen je smisel uredbe, če "nihče ne sankcionira kršiteljev", in opozarja, da inšpektorat ni dovolj dobro preveril izvajanje uredbe.
V IRSOP opozarjajo, da je bistvena pomanjkljivost uredbe, da ni izvedbenih podzakonskih aktov, ki bi predpis naredili operativen. Opozarjajo pa, da mora to popraviti ministrstvo za okolje in prostor in ne inšpektorat. V letošnjem letu nimajo načrtovanih posebnih akcij preverjanja izvajanja odredbe. Takšno akcijo so opravili marca in aprila lani po vsej državi. V Ljubljani so inšpektorji opravili pet pregledov reklamnih panojev in fasad ter izdali en upravni ukrep. Prav tako so opravili 24 pregledov obstoječe javne razsvetljave, pri tem pa izdali devet upravnih ukrepov. Jure Atanackov iz društva Temno nebo pravi, da se je stanje onesnaženja v Ljubljani nekoliko izboljšalo, predvsem zato, ker so bile zamenjane luči na nekaterih mestnih vpadnicah, na primer na Dunajski in delu Celovške ceste.
Toda naš pregled po prestolnici je pokazal, da je poleg omenjenih nepravilnosti še cel kup drugih napak. Pročelja stavb so osvetljena nepravilno, gospodarski objekti so neprimerno in pretirano osvetljeni, tudi mnoga parkirišča uporabljajo za razsvetlitev prepovedane svetilke. V društvu Temno nebo opozarjajo, da ni potrebe, da se parkirišča in gozdne poti osvetljujejo vso noč, zato predlagajo ugasnitev po polnoči. Prepričani so, da bi z racionalnim in zmernim osvetljevanjem lahko precej zmanjšali svetlobno onesnaženje.
