Delavcem v podpis ponujajo izjave, da se odpovedujejo pravicam do regresa, potnih stroškov in podobno, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozoril sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Oskar Komac. Večinoma gre za tuje delavce, ki jih s tem izsiljujejo, saj ob nepodpisu ne bi dobili novega delovnega dovoljenja in posledično ne nove pogodbe o zaposlitvi. Po informacijah sindikata gre za družbi Arming in Kodel, za podobne ukrepe naj bi se odločali tudi v nekaterih drugih podjetjih, dodaja Komac.

Družba Arming po poročanju današnjega Večera pri projektu gradnje novega stadiona v ljubljanskih Stožicah sodeluje kot podizvajalec koncerna Primorje Energoplan. "Mislim, da je to višek. Za tem lepim objektom, na katerega bomo vsi ponosni, se bodo skrivale tako žalostne zgodbe. Poteptano je osnovno človeško dostojanstvo," pravi Komac, ki sicer priznava, da je situacija v gradbeništvu težka, da pa se na takšen način stvari ne bodo rešile, ampak samo še bolj zaostrovale.

Direktor družbe Arming Marjan Klinc za pojasnila zaenkrat ni dosegljiv, za časnik pa je pojasnil, da je odpoved regresu nujna v težkih časih, v katerih se je znašlo gradbeništvo.

Delavci so se za pomoč obrnili na sindikat, kjer pravijo, da je doslej okoli 70 delavcev te družbe podpisalo zahtevek za odpravo kršitev pri delodajalcu. Po zakonu je treba najprej delodajalca opozoriti na kršitev, šele nato se lahko delavci obrnejo na sodišče, pojasnjuje Komac.

Časnik navaja tudi izjave delavcev, da opravijo tudi do 100 nadur na mesec in da jih delodajalec ne izplačuje. Klinc očitke o neplačilu nadur zavrača, opravljanje nadur pa opravičuje s pogodbenimi roki. Sodelovanje v projektu je podjetje lani rešilo pred propadom, pravi Klinc, prav tako bi mu grozil propad, če bi morali zaradi zamude plačevati penale. Kot pravi, se je regresu najprej odpovedala uprava, po direktorjevem mnenju pa je mogoče podjetje, ki je v finančnih težavah, rešiti samo, če se vsi odpovedo regresu.

Odpoved regresu po navedbah sindikata zahtevajo tudi od delavcev v družbi Kodel iz Hoč. Po navedbah Večera so se delavci s podpisom dogovora o izplačilu regresa odrekli izplačilu regresa, ki jim ga podjetje ni v celoti ali deloma izplačevali zadnjih pet let. Po navedbah delavce regresa lani ni bilo, predlani je znašal od 285 do 310 evrov neto oz. polovico celotnega regresa, leta 2007 so dobili tretjino, leto prej pa dve tretjini regresa. Vodstvo družbe po pisanju časnika trdi, da so prejšnja leta izplačevali 75 odstotkov regresa. V družbi še pravijo, da bi ob takojšnjem uveljavljanju terjatev delavcev sledil stečaj ali prisilna poravnava.

Sindikat delavce poziva, naj takšnih izjav ne podpisujejo, saj da so pravno neutemeljene, in naj se v primeru pozivov obrnejo na območne organizacije sindikata.

Sekretar za zaposlovanje, socialna področja in migracije na ZSSS Goran Lukič je na novinarski konferenci opozoril, da se položaj delavcev migrantov, ki predstavljajo večino delavcev v gradbeništvu, v zadnjih letih ni izboljšal.

Gradbeništvo je že nekaj časa v krizi in prav ti delavci so na vrhu seznamov za nepodaljšanje pogodb o zaposlitvi oz. za odpuščanje, opozarja Lukič in dodaja, da so se ti delavci, večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije, prisiljeni vrniti v matično državo, saj se ne morejo prijaviti na zavodu za zaposlovanje. Po sporazumu med Slovenijo in BiH npr. je pogoj za pridobitev denarnega nadomestila stalno bivališče.

Delavci migranti so bili učinkovit "produkcijski strošek", v času krize pa jih "odvržemo kot potrošni material nazaj v matično državo", pravi Lukič. Dodaja, da ni bilo nobenega premika tudi pri urejanju bivalnih pogojev za te delavce.

"Vsak dan takšnega položaja delavcev migrantov pomeni en poraz več za slovensko pravno in socialno državo," meni Lukič.