Pri nespečnosti so kljub obilju umetnih farmacevtskih preparatov še vedno najbolj priporočljivi in neškodljivi, hkrati pa običajno tudi dovolj učinkoviti naravni rastlinski preparati (čaji in zeliščni napitki).
Tako si namesto z napornim preštevanjem ovac lahko pomagate s hmeljem, čajno mešanico gloga, kamilice, melise in valerijane, poprovo meto, ognjičem, tavžentrožo, bezgom in podobnimi sestavinami zeliščne zakladnice. Sproščujoč in pomlajevalen spanec spodbuja tudi čaj iz majarona (svež ali posušen) oziroma poparek iz materine dušice, melise, rožmarina in zelene.
Seveda pa zeliščna terapija ne more biti popolnoma učinkovita, če ne odpravimo objektivnih vzrokov motenj počitka in spanja, med katere spadajo hrup z ulice, močna svetloba, različne bolezni in motnje, neustrezna prehrana, pomanjkanje gibanja (nezdrav življenjski slog), stres, skrbi, strah ipd.
Med pomembne sovražnike mirnih noči in spokojnega spanca pa spada tudi smrčanje. Zdravniki iz ZDA ugotavljajo, da po 50. rojstnem dnevu smrči okoli 70 odstotkov moških in za spoznanje manj, okoli 55 odstotkov, žensk. Obenem pa je skupina znanstvenikov pod vodstvom otorinolaringologinje dr. Christine Veselinove, ki v londonski bolnišnici Lister Hospital v okviru poglobljene študije že dalj časa preučuje smrčanje ter njegov vpliv na zdravje in počutje, ugotovila, da je nočno žaganje neprijetno in nevarno. Smrčanje izrazito slabi in krati spanec smrčaču in njegovi okolici, ogroža dihanje in preskrbo organizma s kisikom (zlasti srca in možganov, kar lahko privede celo do sinkope - krajše trenutne nezavesti), obenem pa pri moških negativno vpliva tudi na produkcijo moškega spolnega hormona testosterona. To lahko posledično botruje zmanjšani spolni sli in skromnejši spolni aktivnosti smrčača, v hujših primerih pa celo motnjam potence.
Smrčanje spada po izsledkih zdravstvenih statistik, posvečenih nespečnosti, med najpomembnejše krivce oziroma povzročitelje nespečnosti, slabega spanca in prečutih noči. Na top lestvici vzrokov nespečnosti poleg nočnega žaganja kraljujejo še stradanje oziroma neustrezna, preveč rigorozna dieta, prekomerno uživanje alkoholnih pijač, prave kave in pravega čaja, preobilni obroki ter pretežka, zlasti premastna hrana pred nočnim počitkom. Nočno žaganje, ki pogosto botruje sporom med zakoncema, v drastičnih primerih pa vodi tudi do ločenih spalnic in celo do razveze, je pogojeno tudi s človekovo telesno aktivnostjo oziroma njegovo telesno težo.
Tako naj bi debeli pogosteje smrčali in tudi slabše spali kakor njihovi vrstniki z normalnim indeksom telesne mase in suhci. Pri preveč korpulentnih posameznikih preobilje maščobnega tkiva namreč izvaja konstanten pritisk na posamezne dele prebavil, obtočil in dihalnega aparata, kot so pljuča, trebušna prepona, in na mišice prsnega koša. Ta stalni pritisk debelim otežuje dihanje, ki postane plitvejše, hitrejše in bolj površno. V resnejših primerih lahko debelost pri smrčaču privede celo do popolne prekinitve dihanja, ki traja kar 10 sekund. Omenjena anoksija, tako imenovana nočna apneja, se pogosto odraža z resnimi posledicami na organizmu. O možnostih odprave smrčanja se zato posvetujte s svojim splošnim zdravnikom. m
