Zakaj se posamezniki odločajo za tovrstna dejanja, kaj jih žene pri tem?
Skozi psihoanalizo se resnično da veliko povedati o tej oz. različnih »ljubeznih do živali«. Najprej je treba vedeti, da imajo vse živali (kot ljubljenci) svoje simbolno zastopstvo. To pomeni, da so simbol nečesa, kar si človek na nek način želi. Npr.: večina žensk ima razne psičke ali muce kot (simbolni) nadomestek za manjkajočega otroka. To, da se želja po otroku pri ženskah napaja iz (nezavedne in infantilne) dekličine (potlačene) želje po penisu, v tem kontekstu niti ni pomembno.
Pomemben pa je nek drug (teoretski) seksualni kontekst. Namreč: znamenita ženska želja po penisu je v osnovi odgovorna zato, da si ženske v odraslosti želijo moške. Želja po moškem se napaja iz dekličine želje po penisu, ki jo izoblikuje v času razreševanja kastracijskega kompleksa oz. / in Ojdipovega kompleksa. Banalno, vendar teoretsko korektno in legitimno rečeno: deklica si začne pri 3 do 4 letih bolj želeti očeta (kot mamice) zato, ker ima oče ta »organ-več«, torej penis, ki na njenem (in mamičinem) telesu manjka. Ženska želja po moških se v resnici napaja iz nezavedne želje po (očetovem) penisu. Moški imajo »slučajno« ta »privesek«, torej penis, in zato si jih ženske želijo.
Če moških ni dovolj oz. če jih sploh ni ali pa so do ženske zgolj ignorantski ali kako drugače nedostopni, si ženske lahko seksualno želijo tudi živali s tem organom (penisom) - po načelu »v sili hudič tudi muhe žre«. Živali nastopajo kot surogat, simbolni nadomestek za (manjkajočega) moškega. Tudi pri moških, ki ob deficitu (manku) žensk prakticirajo seks z živaljo (samičko), je situacija podobna oz. analogna. Včasih so pastirji seksali s kozami in ovcami, ki so jih pasli - ker so jim bile ženske nedostopne. No, celotna etiologija oz. psihoanalitična situacija je pri moških malce drugačna.
Bistveno za prakticiranje seksa z živaljo je pogostokrat tudi t. i. transferni odnos oz. nezavedno čustvovanje, ki se razvije med lastnikom (gospodarjem) in (ljubljeno) živaljo. Transfer pomeni nekakšno nezavedno zaljubljenost, ki se napaja iz otroštva - iz obdobja, ko se je otrok naučil čustvovati s svojimi starši - ve tej zvezi je pomembna tudi dojenčkova prva »zaljubljenost« v mamo. V seksualnih kontekstih so pomembna predvsem čustvovanja do starša nasprotnega spola, na katerem potem lastnik hišnega ljubljenca razvije tudi seksualno afiniteto oz. manifestno željo.
Bi lahko bilo vse skupaj povezano z raznimi dogodki v otroštvu, mladosti?
Dogodki iz otroštva so vselej pomembni - če so zelo specifični, so toliko bolj pomembni, ker pač narekujejo določeno specifičnost tudi v odraslosti. Seks z živaljo ni ravno nekaj normalnega oz. običajnega - ampak tega ne moremo obravnavati kot bolezen, zagotovo pa kot specifiko oz. posebnost. No, tudi seksualna motnja oz. anomalija (nepravilnost) je legitimen izraz.
Freud je govoril o parafilijah. Človek z dokaj običajnim oz. normalnim otroštvom - z obema (nasproti spolnima) staršema - bo v odraslosti razvil določeno seksualno željo, ki je zelo podobna seksualnim željam, ki jih imajo drugi (večina). Večina zagotovo preferira genitalni koitus z nasprotnim spolom, ker to diktira razreševanje ojdipovega in nanj vezanega kastracijskega kompleksa. No, genetsko diktiranje spolne želje velja v tem kontekstu izpustiti. Če pa želja dobi dimenzije neobičajnosti, pa je zagotovo v ozadju (v nezavednem) nek vzrok. Vsako zoofilijo je treba individualno psihoanalitično obravnavati. Pri razlagi celega teoretskega konteksta sicer obstajajo neke posplošitve, vendar tudi veliko posebnosti. Ni pomembno samo otroštvo.
Določeni telesni hendikepi (recimo manko penisa pri nekaterih lezbični ženskah ali pa pri tistih, ki spremenijo spol iz ženske v moškega) so zagotovo pomembni pri interpretaciji določene zoofilije. Falične ženske načeloma niso ljubiteljice muck in majhnih kužkov, pač pa močnih, velikih in popadljivih (faličnih) psov. Pes namreč nikoli ni zgolj pes, ampak je lahko tudi simbol penisa - in to v človekovi simbolni psihični realnosti (v t. i. simbolnem redu). Na ta račun je mogoče marsikdaj veliko povedati o gospodarju, glede na to, kakšnega psa ima doma oz. kakšnega psa si želel imeti, če ga bi lahko imel.
Tudi feminilni geji bolj preferirajo muc(k)e kot falične pse. Ampak tovrstne posplošitve spet niso popolnoma univerzalne. Otroštvo je pri prakticiranju seksa z živalmi morda pomembno pri tistih zoofilih, ki so celo otroštvo preživeli ob hišnih ljubljenčkih oz. ob živalih - še posebno je zagatno to, če je kakšen otrok nenehno prijateljeval s kakšnim psom ali mucko, kozo ali konjem, starši pa mu niso namenjali velike pozornosti oz. ljubezni. Z živalmi si je tak otrok - potencialni bodoči zoofil - pomagal čustveno preživeti.
Za konec je Vodeb še povedal, da »človek na nek način, torej nezavedno, živali, predvsem hišne ljubljenčke, vselej dojema kot ljudi. Spontano in nehote anticipira njihove misli, njihove želje, kot da bi imel opravka z ljudmi. Kaj si ob tem dejansko misli žival, nikoli ne bomo zvedeli. "Je pa zanimivo, da serijski morilci najprej svoj sadistični pohod začnejo pri živalih. Zato ker bi neizmerno jezo radi stresli na ljudi, ker so pač jezni na v otroštvu doživete starše (moški serijski morilci so bili kot dečki neizmerno jezni na svoje mame), so žrtve najprej živali. Ljudje v živalih nezavedno (simbolno) vidijo človeka," je še dodal Vodeb.
