Razpravo glede slovenskega sodelovanja v Afganistanu sta zahtevali poslanski skupini Zares in LDS, oba člana odbora, Anton Anderlič (LDS) in Franco Juri (Zares) pa sta bila zelo vneta pri iskanju odgovorov, zlasti glede napovedi o napotitvi helikopterjev v Afganistan. Anderliča je motilo predvsem dejstvo, da je to napovedal poveljnik sil Slovenske vojske, brigadir Alan Geder, kar po njegovem mnenju pomeni, da vojska "prehiteva" politiko in da torej že nakazuje odločitve, ki jih bo politika nato zgolj še potrdila.

Ministrica Ljubica Jelušič je skušala pojasniti, da politične odločitve o napotitvi helikopterjev v Afganistan ni in da niti ni nujno, da kdaj bo. To odločitev bo potrebno sprejeti na politični ravni, tudi v sodelovanju z DZ, je poudarila ministrica, ki je sicer podobna pojasnila dajala že v preteklih dnevih.

Po drugi strani pa je politika leta 2008 Slovenski vojski naložila, da mora nadgraditi štiri helikopterje za udejstvovanje v operacijah visoke intenzivnosti in da se mora za to usposobiti do leta 2012. Tovrstne operacije pa je vojakom mogoče ponazoriti le na današnjem stanju, torej na operaciji v Afganistanu, je opozorila ministrica.

Načelnik generalštaba SV, generalmajor Alojz Šteiner je v zvezi s tem dodal, da bo do tovrstne odločitve morda moralo priti, ko bo treba odločati o morebitnem povečevanju sil za Afganistan. En helikopter v Afganistanu pa velja približno za četo vojakov, je dejal.

Kljub temu Anderlič ni bil zadovoljen; želel je vedeti, ali je brigadir Geder morda povedal kaj preveč in ali ga politika podpira. Pri tem je državni sekretar na Morsu Uroš Krek nedvoumno poudaril, da "stoji za besedami Gederja" in da je vojakom mogoče le na tak način ponazoriti, kaj je to operacija visoke intenzivnosti.

Dejal je še, da če bi bil v vlogi poveljnika kontingenta v Afganistanu, bi potreboval terenska vozila hummer, motilce elektronskih signalov (t.i. jammerje) in helikopter. Toda po drugi strani je Krek problematiziral, da je Geder, ki se trenutno sicer mudi ravno v Afganistanu, izrekel omenjene besede v javnosti.

Poslanci so sicer tudi na splošno razpravljali o situaciji v Afganistanu. Anderlič in Juri sta menila, da je čas za razmisleke o umiku. Anderlič je celo menil, da je vojna v Afganistanu izgubljena in da gre za "misijo nemogoče". Državni sekretar Krek mu je nasprotoval; da temu ni tako, pa je po njegovih besedah dokazala tudi nedavna londonska konferenca o Afganistanu, ko je mednarodna skupnost podprla načrte za stabilizacijo države. "Vojna bo izgubljena le, če se vsi umaknemo," je poudaril Krek.

Državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina je pri tem izpostavila tudi, da v Afganistanu sodelujemo na podlagi resolucij Združenih narodov in da bi bil enostranski umik iz Afganistana napačno sporočilo zaveznikom; bilo bi sporočilo, da se nismo pripravljeni spopadati s tako težavnimi problemi kot je Afganistan. Sicer pa v tej operaciji zaostajamo tako v smislu števila vojakov kot v smislu civilno-razvojnega sodelovanja, je poudarila.

Opozicije na drugi strani sodelovanje Slovenije v Afganistanu, ki poteka že od marca 2004, ne moti preveč. Robert Hrovat (SDS) se je obregnil le ob dejstvo, da sta sejo odbora na to temo zahtevala koalicijski stranki. To je zato tudi neke vrste nezaupnica ministrici Jelušičevi, je menil.

Odbor je nato sprejel sklep, da ga mora vlada sproti obveščati o vseh spremembah v zvezi s slovenskih sodelovanjem v operaciji Isaf. Takoj zatem pa se je začelo nadaljevanje redne seje odbora, ki zdaj po štirih urah razpravlja o strategiji sodelovanja Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah. Zatem naj bi sledila še razprava o pomoči pri opremljanju Kosovskih varnostnih sil, nato pa spet o sodelovanju Slovenije v Afganistanu; tokrat o civilno-razvojnem delovanju.