V analizi, ko je preučeval povezanost nenadne srčne smrti in dopinga, je dr. Andrej Stare zapisal naslednje: "Slovenija je med najbolj ogroženimi državami v Evropi. Med 100.000 športniki so odkrili več kot 30 pozitivnih na dopinških kontrolah. To pomeni, da je v Sloveniji dopingiran vsak 3300. aktivni športnik. V primerjavi s svetovnimi športnimi velesilami je Slovenija med najbolj ogroženimi. V ZDA je namreč eden pozitivni primer na 75.000 športnikov, v Nemčiji na 90.000 športnikov, v Rusiji na 190.000 športnikov, na Kitajskem pa na 350.000 športnikov."

Prvi primer ima dolgo brado

Prvi primer dokazanega dopinga na Slovenskem seže v leto 1985, ko je tekač na srednje proge Živko Romeo iz Velenja sam priznal jemanje prepovedanih sredstev, vse do danes pa se je spisek vseh tistih, ki so se znašli v postopku, še precej dopolnil: Borut Bilač, Hedvika Korošak, Barbara Berden, Gorazd Štangelj, Igor Majcen, Aljaž Pegan, Jolanda Čeplak, Helena Javornik, Matjaž Brumen, Nina Pugelj, Sandi Dečman, Boštjan Šimunič, Primož Skerbinek, Davor Durakovič, Sašo Jereb, Tomaž Nose… Nekateri so sum jemanja uspeli ovreči zaradi nepravilnosti v postopku, drugi so zaradi tega dobili manjše kazni, medtem ko je kar nekaj takih, ki črnega madeža niso uspeli očistiti. Le vprašanje pa je, koliko bi jih še našli, v kolikor bi že v stari Jugoslaviji poznali današnje metode odkrivanja dopinga.

Jolanda Čeplak je bila idol slovenske atletike, poznali so jo stari in mladi, zato je novica poleti leta 2007 o tem, da so ji dokazali jemanje umetnega eritropoetina (EPO), vse pretresla. Dobila je dveletno prepoved tekmovanja, njen primer pa je pod drobnogled vzela imunologinja Vladka Čurin Šerbec, kateri je uspelo dokazati nekatere nepravilnosti v postopku, a je bilo že prepozno.

Zdravilo ni bilo nedolžno

Športnik, ki je soočen z obsodbo, da je bil njegov vzorec urina ali krvi pozitiven, ima dve možnosti: lahko takoj prizna krivdo, s čimer upa na manjšo kazen ali pa zahteva še analizo drugega vzorca (B). V tej dilemi sta se znašla tudi judoist Sašo Jereb in kolesar Tomaž Nose. Jereb je pri svoji nedolžnosti v primeru kajenja marihuane vztrajal do konca in svoj prav tudi dokazal, precej bolj nespreten pa je bil leta 2006 takratni prvak kolesarske dirke Po Sloveniji. Nose je imel potrdilo, da lahko jemlje zdravilo, ki vsebuje prepovedana sredstva, a ne s strani Mednarodne kolesarske zveze (UCI), ki kaj takega ne bi nikoli dovolila. Ker je krivdo sam priznal, je dobil dvoletno kazen, čeprav zaradi negativnega B izvida to ne bi bilo mogoče, če bi se takoj izrekel za nedolžnega.

Še najbolj je v javnosti svoj primer izpostavil plavalec Igor Majcen, ki je bil pozitiven na nandrolon, krivdo pa je zvalil na narodno brazilsko jed iz svinjine. Brazilski prašiči naj bi bili gojeni s hormoni in steroidi, s čimer naj bi brazilska svinjina vsebovala nenavadno visoko količino nandrolona. Da bi dokazal to tezo, je financiral celo raziskavo pri priznanih tujih inštitutih, za vse skupaj pa zapravil preko 70.000 takratnih nemških mark, a svoje nedolžnosti ni nikoli uspel dokazati.