Po statistikah Dunajske gospodarske zbornice se v eni sezoni na različnih prizoriščih zavrti vsaj 300.000 plesalk in plesalcev. Na lestvici najbolj priljubljenih plesišč ostaja Dvorna plesna sobana v Hofburgu, kjer je plese prirejala že Marija Terezija in kjer priredijo vsaj 17 različnih plesov v sezoni. Po napovedih zbornice se bo letos kljub krizi dunajskih plesov udeležilo približno 15.000 obiskovalcev več kot lani, kar pomeni tri milijone dobička več kot leto poprej. Povprečen obiskovalec naj bi, po predvidevanjih zbornice, za udeležbo na plesu odštel približno enak znesek kot lani, najmanj 215 evrov. Dunajski plesi so namreč najprej in predvsem velik biznis, šele potem vse drugo: tradicija, življenjski slog, plesne toalete, umetelnost plesnih korakov... in, kakopak, večni dunajski valček.

Najbolj slaven in imeniten med vsemi plesi je razvpiti Opernball, prestižni Operni ples, vsakič na prvi predpustni četrtek. Hkrati je tudi najdražji med dunajskimi plesi, saj se vstopnice za boljšo ložo v parterju vrtijo okoli 16.000 evrov, kandidati za najbolj prestižne lože pa odštejejo letno donacijo operi v zneskih do 40.000 evrov. Plesni veledogodek v dunajsko Državno opero privabi številne politike, poslovneže, bogataše vseh sort, televizijske, pevske, športne in filmske zvezdnike, ljudi iz družabnih kronik in tako imenovane créme de la créme (družbene smetane).

Letos se bodo v soju medijskih žarometov zavrteli 11. februarja, neposredno jih bo spremljala tudi avstrijska televizija in z njo ves svet. Po tradiciji vodi Operni ples izbrana "organizatorka plesa"; nekoč je bila to grofica Schönfeld, za njo je čast prevzela Lotte Tobich, zadnja leta je uradna gostiteljica Elisabeth Gürtel, vodja hotela Sacher.

Dogodek zase je od leta 1990 "razvpiti" avstrijski podjetnik Richard Lugner, ki je tak, namreč razvpit, prav zaradi spremljevalk, ki si jih omisli in najame za Operni ples. To so razne "celebrities", resnične ali umišljene, od nekoliko odcvetelih igralk Sophie Loren in Raquel Welch do prsatih Pamele Anderson, Dite von Teese ali vsenavzoče Paris Hilton. Letos je povabil (in plačal) 23-letno ameriško igralko Lindsey Lohan, je sporočil na posebni tiskovni konferenci možakar, ki ima Operni ples za svojo lastno promocijo.

Med dunajskimi plesalci v operi je tudi več snobovskih Slovencev, ki se radi podvizajo za eno noč na Dunaj. Po preplesani noči in številnih kozarčkih sekta ali šampanjca si privoščijo še krepek zajtrk v eni od številnih dunajskih kavarn okoli opere.

Bogata dunajska plesna kultura izvira iz časov Napoleonovih vojn in plesnih ter drugih zabav, ki so spremljale pogajanja poražencev z zmagovalci na dunajskem kongresu v letih 1814-1815. Takrat je prvotno ljudski ples in danes slavni dunajski valček postal pomemben družabni fenomen, dvorni in drugi komponisti so ga poustvarjali v številnih variacijah. Najbolj zaželeni so bili valčki Josefa Lannerja in njegovih tekmecev Johanna Straussa starejšega in mlajšega. Valček je kmalu postal za Dunajčane pomembna blagovna znamka, kot je Mozart za Salzburžane.

Dunajski valček je bil že od samih začetkov tudi politični ples. Za razliko od konservativnega očeta je bil Johann Strauss mlajši liberalec in podpornik revolucionarnih sil leta 1848. Njegovi valčki so navdihovali k svobodi in demokraciji. V osrednji dunajski operni hiši, predhodnici današnje Državne opere, je bil prvi ples organiziran šele leta 1877. Sledili so mu mnogi plesni dogodki v obdobju fin de siecla avstro-ogrske monarhije.

Po prvi svetovni vojni in propadu monarhije z vsemi posledicami za Avstrijo so kljub težkemu ekonomskemu položaju obdržali tradicijo opernih plesov. Prvi je bil že leta 1921, ko so se za silo postavili na noge, imenovali so ga Operna reduta.

Prvi zares pravi Opernball, kot se imenuje še danes, se je zgodil leta 1935, z dobrodelnimi prispevki udeležencev, ki jih ples spodbuja še v tretjem tisočletju. Bil je zelo uspešen družabni dogodek, ki mu je v naslednjih sledilo zvesto plesno občinstvo. Do nemškega anšlusa leta 1939 je dobil tradicionalno obliko in značilen družabni protokol. Odpovedali ga niso niti nacisti leta 1939 tik pred začetkom druge svetovne vojne, celo pomagali so ga organizirati!

Med vojno je stavba dunajske Državne opere zaradi bombardiranj ostala brez strehe in razkošnega glavnega stopnišča, a so jo ljubitelji opere takoj po vojni popravili in obnovili. Prvi povojni operni ples je leta 1959 organizirala že druga republika Avstrija in odtlej je obvezen dogodek na agendi vsake dunajske plesne sezone. Odpovedan je bil le enkrat, leta 1991, zaradi začetka zalivske vojne.

Vsakokratna plesna prireditev je tudi velik organizacijsko-logistični podvig za Državno opero in njene spretne scenske delavce. Nacionalna operna hiša namreč ni prazna dvorana, ampak zelo obiskano glasbeno gledališče z vnaprej razprodanimi predstavami. V enem samem dnevu, pravzaprav noči, morajo pospraviti stotine sedišč v parterju in položiti plesni parket, poravnan z odrom. Ko se plesalci še ohlajajo in zadovoljno dremajo v posteljah, že razdrejo plesni pod in dvorano pripravijo za naslednjo večerno operno predstavo, že dan po Opernem plesu.