V slovenskih knjižnicah so tako lani zabeležili največ izposoj gradiva v primerjavi s prejšnjimi leti, in sicer 15,363.322 izposoj, kar pomeni okoli pet milijonov izposoj več kot leta 2001. Ob tem je treba poudariti, da so v izposojo knjižničnega gradiva všteti tudi nosilci zvoka in slike, CD-ji in DVD-ji, revije in druga gradiva, ki jih knjižnice ponujajo poleg knjig.

Najbolj brana oziroma najpogosteje izposojena knjiga minulega leta je po podatkih COBISS delo avtorice Kathleen E. Woodiwiss Pepel v vetru, ki so si jo slovenski bralci izposodili skoraj dvanajsttisočkrat.

Na seznam največkrat izposojenih knjig se kot "obvezni branji" redno uvrščata Sofoklejeva Antigona ter Zločin in kazen Dostojevskega, druge najpogosteje izposojene knjige pa so večinoma "dela ameriških avtorjev ženskega spola, ki pišejo ljubezenske romane", nam je pojasnil publicist dr. Miha Kovač, ki smo ga zaprosili za mnenje o bralnih navadah Slovencev. Po njegovem mnenju je žanrsko precej bolj pester seznam najbolje prodajanih knjig v knjigarnah, na katerih se znajde tudi več domačih avtorjev, izpostavil pa je tudi fenomen, da se med najbolj priljubljenimi avtorji pri nas pogosto znajdejo pisatelji, ki so popularni "samo" v Sloveniji in v svoji domovini ter nikjer drugje - na primer finski pisatelj Arto Paasilinna.

Med člani knjižnic je po mnenju dr. Kovača tudi precej bralcev, ki si sposojajo veliko knjig, a jih hitro odložijo in jih ne preberejo do konca: "Tu se kaže odnos, podoben kot do spletnih vsebin," meni Kovač.

V muzejih je največja gneča takrat, ko je vstop brezplačen. Podatki, koliko obiskov so slovenski muzeji zabeležili lani, še niso voljo, predlani pa si je razstave v 31 muzejih in njihovih dislociranih enotah ogledalo več kot 600.000 obiskovalcev. Toliko so našteli prodanih ali podarjenih vstopnic, po mnenju Vide Koporc z ministrstva za kulturo pa je dejanski obisk muzejev še večji. Zanimivo je, da je leta 2008 delež brezplačnih vstopnic znašal kar 36 odstotkov vseh izdanih vstopnic v muzejih.

"Iz teh podatkov lahko sklepamo, da se vedno več obiskovalcev odloča za možnost brezplačnega obiska muzejev, in sicer stalnih razstav vsako prvo nedeljo v mesecu v državnih muzejih, na slovenski kulturni praznik 8. februarja, na svetovni dan muzejev 18. maja, tretjo soboto v juniju, ko poteka poletna muzejska noč, 3. decembra (Ta veseli dan) ter ob odprtjih novih razstav in posebnih dogodkov v posameznih muzejih," Koporčeva našteva dneve, ko se v slovenske muzeje zgrne največ obiskovalcev. V muzejih so predlani našteli natanko 623.563 izdanih vstopnic, kar je dobrih 200.000 več kot pred šestimi leti (421.667).

Vedno manj pa se Slovenci odločajo za obisk gledališča, vsaj ko je govor o nekomercialnih gledališčih, v katerih nastopajo poklicni igralci. Na ministrstvu za kulturo so nam lahko postregli le s podatki za leta 2006 do 2008, iz katerih je razvidno, da se je obisk gledališč v treh letih nekoliko zmanjšal. Leta 2008 so na ministrstvu tako zabeležili dobrih sto tisoč manj obiskov gledališč kot v letu 2006.