Gledalci, ki so oddajo spremljali preko televizijskih zaslonov, so lahko sredstva darovali preko telefona, njihove klice pa so sprejemali prostovoljci. Z zbranimi sredstvi bodo v porodnišnici kupili tri aparate za omilitev posledic obporodnega dušenja, ki jih oddelek intenzivne nege in terapije ljubljanske porodnišnice nujno potrebuje za povečanje možnosti preživetja prezgodaj rojenih otrok.
Gre za aparat za neinvazivno spremljanje oskrbe s kisikom in prekrvavitve možganov s pomočjo svetlobe z valovno dolžino v bližini infrardečih žarkov oziroma t.i. bližnjeinfrardeče spektroskopijo; monitor za spremljanje možganskih funkcij, imenovan tudi CFM (Cerebral Function Monitor); in aparaturo za ohlajanje novorojenčka, s katero čim prej po rojstvu nadzorovano ohladijo otrokovo telo.
Možganska poškodba zaradi obporodnega dušenja (perinatalne asfiksije) sodi med najbolj pogoste vzroke trajne in težke invalidnosti otroka. Kljub napredku v medicini se njena pogostnost bistveno ne zmanjšuje. Tako se letno v Sloveniji še vedno zgodi okoli 50 takih primerov, je povedala vodja intenzivne terapije v ljubljanski porodnišnici Lilijana Kornhauser Cerar.
V najtežji obliki, ki se kaže pri petini novorojenčkov, ta umre že med porodom ali v prvih dneh po rojstvu. Pri preživelih pa se kljub optimalni oskrbi in intenzivnemu zdravljenju po rojstvu pri skoraj dveh tretjinah otrok pokažejo trajne posledice, med njimi cerebralna paraliza, krči ali duševna manjrazvitost, v milejših primerih učne težave, pravi Kornhauser Cerarjeva.
Rezultati velikih svetovnih raziskav zadnjega desetletja po njenih besedah kažejo, da lahko strokovnjaki v majhnem časovnem okviru prvih ur po rojstvu s pomočjo neagresivnih metod, kot sta bližnje-infrardeča spektroskopija in spremljanje možganskih funkcij, prepoznajo, kateri novorojenčki imajo visoko tveganje za trajno možgansko poškodbo. Pri teh s pomočjo zdravljenja z nadzorovanim ohlajanjem (hipotermijo) pomembno zmanjšajo tveganje za smrt kot tudi za kasnejšo možgansko okvaro.
