Predsednik ZSSS Dušan Semolič je dejal, da je šel Pahor »predaleč«. »Grožnja sindikatom z enostransko napovedjo diktata je napaka,« je opozoril Semolič.

Višina minimalne plače se bo usklajevala enkrat na leto z dejansko rastjo cen življenjskih potrebščin. Delodajalci, ki bi se zaradi dviga minimalne plače znašli v težavah, jo bodo lahko zviševali postopoma; letos na 510, prihodnje leto na 530, najkasneje s 1. januarjem 2012 pa na 562 evrov.

Del bremena povišanja minimalne plače bo prevzela država. V ta namen je sprejela spremembe zakona o dohodnini, s katerimi se bo povečala dodatna splošna dohodnina za leto 2010 s sedanjih 2094,99 na 3019,83 evra, prvi prag dohodkov pa s sedanjih 8694,22 evra na 10.200 evrov. Povečal se bo tudi drugi prag dohodkov, in sicer s sedanjih 10.055,96 evra na 11.800 evrov. Manjša obremenitev nižjih prejemkov bo po oceni vlade pomenila znižanje prihodkov državnega proračuna za približno 46 milijonov evrov.

Predsednik vlade Borut Pahor je po seji vlade povedal, da je z zakonom o minimalni plači vlada prisluhnila tako zahtevam sindikatom kakor tudi ugotovitvam poročila o razvoju, ki je pokazalo, da zaposleni z najnižjimi dohodki kljub marljivemu delu ne zaslužijo dovolj za dostojno življenje. "Če minimalne plače ne bi povišali, bi zašli v situacijo, ko delo ne bi bilo več vrednota," je opozoril Pahor.

Predsednik vlade je napovedal, da bo vlada že naslednji četrtek obravnavala kratkoročni nabor ukrepov izhodne strategije. "Delodajalcem, ki so bili kritični do dviga minimalne plače, sem obljubil, da bomo šli na roke gospodarstvu in ustvarili pogoje, da se bo splačalo delati, investirati in odpirati nova delovna mesta v Sloveniji," je povedal Pahor. Eden ključnih ciljev bo okrepitev koncepta varne prožnosti. "Zakon o delovnih razmerjih nameravamo fleksibilizirati. To po eni strani pomeni možnost hitrejšega odpuščanja, po drugi strani pa hitrejše zaposlovanje," je pojasnil Pahor in dodal, da pravice delavcev ne bodo manjše, saj bodo delodajalci deležni spodbud za odpiranje oziroma ohranjanje delovnih mest.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak je povedala, da je vlada ocenila tako predloge delodajalcev kot sindikatov, ter sklenila, da je reformo trga dela treba speljati v dveh fazah. V okviru kratkoročnih sprememb naj bi do konca aprila spremenili zakon o delovnih razmerjih; skrajšali bi odpovedne roke in znižali višino odpravnin, hkrati pa zvišali nadomestila za brezposelnost. Ostali predlogi delodajalcev so po oceni vlade strukturne narave in naj bi bili po podrobnejši strokovni obravnavi sprejeti do konca leta.

Za vlado so v osnovi sprejemljivi tudi predlogi sindikatov. Kot je povedala Kopač-Mrakova, je vlada nekatere predloge sindikatov tudi že upoštevala. Tako naj bi povišali najnižje in najvišje denarno nadomestilo za brezposelnost ter nadomestila razširili tudi na zaposlene za določen čas. Uredili naj bi tudi pravice do denarnega nadomestila v času izobraževanja brezposelne osebe, ustanovili fonde za usposabljanje in izobraževanje ter uredili delovanje agencij za zagotavljanje dela.

V ukrepih aktivne politike zaposlovanja je predvideno širjenje podpornega okolja za brezposelne, ki se odločajo za samozaposlitev, razvoj programov za vključevanje starejših ter programov, s katerimi bi spodbujali tako imenovano rotacijo in delitev del. Nova zakonodaja na področju štipendiranja naj bi uvedla dodatne in ugodnejše državne štipendije, za povečanje učinkovitosti inšpekcije za delo pa bo vlada proučila predlog o vzpostavitvi "svetovalnih odborov", sestavljenih iz predstavnikov socialnih partnerjev.

Predlogi zakonov in sprememb bodo po Pahorjevih besedah končani do konca februarja. Kopač-Mrakova je poudarila, da si vlada želi, da bi bile spremembe usklajene s socialnimi partnerji. Če to ne bo mogoče, je dodala, pa bo vlada zanje sama sprejela odgovornost.