Zbrane na slovesnosti sta uvodoma nagovorila gostitelja, poljski premier Donald Tusk in poljski predsednik Lech Kaczyinski. Oba sta izpostavila izreden pomen osveščanja in razkrivanja resnice o holokavstu - najhujšem genocidu v zgodovini človeštva. Kot je poudaril Kaczyinsky, pa prav resnica o holokavstu danes verjetno boli marsikaterega vplivnega in pomembnega posameznika.

Današnje slovesnosti na Poljskem sta se med drugim udeležila tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu in predsednik Šimon Peres. Slednji je že dopoldne kot tretji izraelski predsednik v zgodovini nagovoril poslance v nemškem bundestagu. V čustvenem nagovoru v nemškem parlamentu je svet pozval, naj se tiste, ki so sodelovali v holokavstu in še živijo, privede pred sodišče.

Netanjahu je v osrednjem govoru na današnji slovesnosti v Auschwitzu, ki so jo spremljali predirljivi zvoki siren, zatrdil, da kot voditelj judovskega naroda ne bo dovolil, da bi zlo še kadarkoli prizadelo njegove ljudi. Kot je opozoril, holokavst "ni bil delo podivjanih živali, temveč delo podivjanih ljudi", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kljub ostremu mrazu in sneženju so se na slovesnosti v Oswiecimu danes zbrali tudi številni preživeli taboriščniki, pa tudi njihovi sorodniki in prijatelji. Prav tako so se slovesnosti udeležili še živeči veterani ruske Rdeče armade, ki so leta 1945 osvobodili zloglasno taborišče in tedaj rešili peščico bolnih in obnemoglih taboriščnikov. Udeleženci so med drugim prižigali sveče ob glavnem spomeniku v Auschwitzu.

Potekalo je tudi ekumensko bogoslužje, ki sta ga vodila glavni rabin Tel Aviva Izrael Meir Lau - rojen na Poljskem, oba njegova starša pa sta bila žrtvi holokavsta - ter glavni rabin na Poljskem Michael Schudrich.

Ob današnji obletnici osvoboditve Auschwitza so se sicer odzvali tudi številni državniki in drugi predstavniki javnega življenja z vsega sveta, ki se slovesnosti na Poljskem niso udeležili.

Papež: Auschwitz ostaja nema priča krutosti nacistov

Papež Benedikt XVI. je med redno tedensko avdienco poudaril, da Auschwitz danes ostaja "nema priča nepredstavljive krutosti nacistov med drugo svetovno vojno", ki se ne sme več ponoviti. Nemški papež je bil sicer v otroštvu tako kot večina tedanjih mladostnikov tudi sam član Hitlerjeve mladine.

Da se dogodki izpred 65 let ne smejo ponoviti, je poudaril tudi italijanski premier Silvio Berlusconi. Ta je med drugim poudaril, da mora spomin na žrtve holokavsta biti dolžnost vsakega posameznika, saj je le z močnim zavedanjem možno preprečiti podobna grozodejstva tudi v prihodnosti.

Tudi ameriški predsednik Barack Obama je spominjanje žrtev holokavsta označil kot dolžnost vsakega posameznika, Auschwitz pa označil kot simbol absolutnega zla in svarilo bodočim rodovom, da se kaj takega v prihodnosti ne bi več ponovilo.

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki se zaradi neodložljivih obveznosti današnje osrednje slovesnosti na Poljskem ni mogel udeležiti, čeprav je bil nanjo povabljen, je v izjavi za javnost med drugim poudaril, da je v prihodnosti treba preprečiti predvsem posamezne poskuse poveličevanja nacizma. Ob tem je dodal, da se je teh dogodkov nujno spominjati, saj je le to lahko opomin mlajšim rodovom, ki grozot vojne in holokavsta k sreči niso izkusili.

V Auschwitzu je življenje izgubilo več kot milijon ljudi

Nacistični Auschwitz v poljskem Oswiecimu je bil največje nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno in hkrati središče izvajanja holokavsta, kjer so v plinskih celicah pobili več kot milijon ljudi. Poleg tega so številni umrli zaradi izčrpanosti, mučenja, lakote in posledic psevdomedicinskih poskusov.

Ko so vojaki Rdeče armade pred 65 leti taborišče osvobodili, so lahko rešili le še 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov. Vse ostale še živeče taboriščnike, okoli 58.000, so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na "pohod smrti", kjer je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev.

Pahor: Dolžni smo ohraniti spomin na grozote holokavsta

Zaveza generacije, ki se je izognila strahu in trpljenju, kakršno je s holokavstom povzročala nacionalsocialistična ideologija v času druge svetovne vojne, je, da prevzamemo nase dolžnost ohranitve zgodovinskega spomina in odprave krivic, je na današnji spominski slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve holokavsta v Mariboru dejal premier Borut Pahor.

Predsednik vlade je v svojem govoru med drugim poudaril, da je holokavst skoraj do konca zbrisal judovsko skupnost v Sloveniji, saj so se tudi redki tisti, ki so preživeli grozote druge svetovne vojne, odločili za življenje v tujini, zlasti v Izraelu.

Maloštevilna judovska skupnost po vojni večinoma na novo priseljenih ljudi ni zmogla sama poskrbeti za zgodovinski spomin, zanj pa niso poskrbeli niti tisti, ki so bili k temu poklicani. Prav nasprotno, tam kjer so sinagoge še stale in so bila še ohranjena judovska pokopališča, so jih porušili ali odstranili, je dejal Pahor.

"Ko se na spominski dan z iskreno grozo zazremo v usodo evropskega judovstva, smo s tem kot slovenska skupnost sprejeli zavezo, da ohranimo tudi zgodovinsko resnico o prisotnosti Judov na naših tleh in o nestrpnosti, ki jih je od tod preganjala. V luči teh dejstev je pogosta trditev, da poznamo v Sloveniji antisemitizem brez Judov, a Judje so bili na teh prostorih doma že v času starega Rima in so tu doma tudi danes, po drugi strani pa so bili večkrat izgnani, njihova prisotnost in zgodovina pa zavestno izbrisana, porušena ali prezrta," je dejal Pahor.

Kot je opomnil, je antisemitizem v Sloveniji in Evropi še vedno prisoten z izbruhi, ki se ponavljajo iz leta v leto, od sramotilnih napisov na ljubljanskem judovskem pokopališču kot tudi do podobnih napisov na mariborski sinagogi.

Sicer pa vlada z judovsko skupnostjo v Sloveniji doslej še ni pripravila sporazuma, zato jih to delo še čaka, Pahor pa je tokrat zagotovil, da ga namerava tudi opraviti. Po njegovih besedah je glavna tema takšnega sporazuma restitucija - povračilo za premoženje, ki ga je vzela država v svoje roke potem, ko se žrtve holokavsta niso vrnile.

Takšno povračilo je večina držav po njegovih besedah že določila, Slovenija pa zamuja, a bodo to zamudo skušali čim prej odpraviti. Namen restitucije je, kot je dejal Pahor, ustvariti trajne pogoje, da zdesetkana judovska skupnost versko in kulturno preživi, ter da se judovstvo ohrani v okolju, ki mu že stoletja pripada, hkrati pa se lahko država tudi na ta način poslovi od medvojnih in povojnih krivic.

Pahor je na slovesnosti tudi spomnil, da se načrtno pobijanje celih skupnosti ljudi po drugi svetovni vojni ni končalo, niti v naši neposredni bližini, kjer je od krvavega etničnega čiščenja minilo skromnih deset let. Gre torej zato, je dejal, da si moramo prizadevati, da s svojim ravnanjem ustvarimo svet brez rasizma in antisemitizma, če nočemo biti njegove žrtve.

"Ne pozabimo, da prav vsak od nas pripada neki marginalni družbeni skupini, bodisi nacionalni, verski, spolni ali po slogu življenja. Če dovolimo, da se ustvarijo predsodki zoper eno skupino in jim štejemo kot legitimne, potem se bo hitro ustvarila klima, v kateri bodo dovoljeni predsodki do vseh manjšin. Takrat ne bo žrtev samo eden od nas, pač pa bomo žrtve teh predsodkov vsi," je svoj govor v mariborski sinagogi sklenil Pahor.