Pod slavnostno podelitev so se podpisali načelnik komisije za alpinizem Andrej Štremfelj, Silvo Karo iz Društva za gorsko kulturo ter predsednik planinske zveze Franci Ekar. Prepričani, da je "slovenski alpinizem šport, ki ni samo šport in je z običajnimi nihanji za vsak šport že trideset let v svetovnem vrhu".

Pri izboru največjih dosežkov, ki so zaznamovali leto in ohranili stik Slovenije s svetovnim vrhom, tokrat niso imeli lahkega dela. V ospredju so bili predstavniki mlajše generacije alpinistov, med njimi ima največjo težo uspeh 21-letnega Lindiča, člana Alpinističnega odseka Celje-Matica, ki pleza že od svojega 15. leta. Njegova alpinistična pot je dosegla vrhunec lani, ko je skupaj s soplezalci v Indiji preplezal tri nove zahtevne smeri na Baghiratije IV, III in II.

Pri alpinistkah so z najvišjo oceno ovrednotili dosežke mlade alpinistike Lobnikove (AO TAM), ki je uradno alpinistka šele eno leto, čeprav aktivno pleza že vsaj pet let ter je v zadnjem letu uspela dvigniti raven prostega plezanja, predvsem pa je odlična smučarka. Letos ji je uspelo kar nekaj dobrih spustov, med drugim Marinellijev ozebnik v Monte Rosi in Pallavicinijev ozebnik v Grossglocknerju.

Naslov najperspektivnejšega alpinista pa je šel v roke 23-letnega Luke Kranjca (AO Celje-Matica), ki je alpinist od leta 2007, z alpinizmom pa se ukvarja šest let, preskušal se je tudi na tekmah svetovnega pokala v lednem plezanju, ob tem pa pridno treniral in plezal tudi večraztežajev dolge športne smeri. Kot vrhunski alpinist za najtežje skalne smeri je eksplodiral lani, ko je zbral pet smeri z oceno 8a in več - od tega dve opremljeni s svedrovci, tri pa s klasičnim varovanjem, tri večraztežajne kombinirane smeri z oceno M9 in Drujev Severni ozebnik ter veliko število smeri z ocenami do 7c v Paklenici, Dolomitih in Maroku.