Že decembra je Kovač skupaj z arhitektom Petrom Kerševanom na Mestni občini Ljubljana (MOL) predstavil njun predlog, da se izkopani ostanki obzidja, Kloštrskih vrat in bastiona (trdnjave, ki je služila zaščiti mesta pred Turki) pri tržnici ohranijo in predstavijo na kraju najdbe, "in situ". Kot navaja Kovač, je Ljubljana v zadnjem času nekaj takih priložnosti že zamudila, saj so srednjeveško Ljubljano desetletja uničevala izkopavanja za novogradnje in mestno podzemno infrastrukturo. Občasno najdene predmete so prenesli v skladišča muzejev, za ruševine pa se po obdobju Plečnika in Ravnikarja ni nihče več zanimal. Ostaline pod Vodnikovim trgom so tako po Kovačevem mnenju ena večjih in morda zadnjih priložnosti, da na atraktiven način poskrbimo za predstavitev srednjeveške Ljubljane.
Muzej na kraju najdbe
Informacije o možni gradnji podzemnega muzeja so potrdili tudi na MOL. Prav zaradi teh odkritij so spremenili nekatere trase komunalnih vodov (kanalizacije), območje izkopavanj pa razširili z namenom ugotoviti lokacijo, kjer z novimi komunalnimi vodi ne bi posegali v obstoječe zidane strukture. Kot navaja načelnik oddelka za kulturo Uroš Grilc, je "muzejska prezentacija ‘in situ’ v prvi vrsti odvisna od končnih rezultatov arheoloških raziskav, saj delni rezultati kažejo, da bo zgolj del ostalin mogoče prezentirati v podzemnih prostorih, kot to predlagata arhitekta, večji del pa bo zaradi višin oziroma globin, na katerih se nahajajo najdbe, lahko prezentiran le v tlaku iz primernih materialov; dokončni odgovor bo dalo dokončanje arheoloških raziskav". Kovač dodaja, da bo z že razvito tehnologijo prezentacije možno predstaviti tudi most od Kloštrskih vrat do bastiona, prezentacija v tlaku pa ne bo potrebna. Projekt naj bi bil v sožitju tudi z drugimi posegi v prostor na tem območju, sporočajo z MOL. Župan Zoran Janković je na projektante in arhitekte naslovil željo, da bi bil prav prikaz arheoloških ostalin "in situ" povezava oziroma stična točka med bodočimi garažami pod tržnico in pod Krekovim trgom. "Uresničitev projekta je zato vezana predvsem na realizacijo obeh garaž, seveda pa smo sedaj na točki, ko še niso znana vsa dejstva, ki bi omogočila pričetek priprave projektov," opozarja Grilc.
Kakšne bi torej bile posebnosti podzemnega muzeja in kaj natančno bi mesto z njim pridobilo? Dobro ohranjena Kloštrska vrata in mestno obzidje, ki sta v pisnih virih prvič omenjena leta 1243, bi s predstavitvijo v "in situ" formi zadostila standardom sodobne arheologije, ki skuša čim več artefaktov ohranjati in prikazovati na kraju najdbe, pravi soavtor ideje Milan Kovač. Takole opisuje funkcionalnost in vsebine muzeja: vhod v muzej bi bil iz turističnega urada Ljubljane v Mahrovi hiši, na 250 kvadratnih metrih površine bi bila predstavljena maketa Valvasorjeve Ljubljane z obrambnim sistemom, vpadi Turkov, orožjem in opremo oblegancev, predmete pa bi dopolnjevala moderna muzejska tehnologija.
Poseben sistem ohranjanja
Primerno klimo za razstavljene predmete in obiskovalce bi rešil sistem Eureke 1586 Arch-in-situ, priznana muzejska tehnologija, ki jo je Kovač razvil s pomočjo švedskih virov, učinkovito pa služi ohranjanju spomeniških in arheoloških artefaktov na kraju najdbe. Rekonstrukcija arhitekture mogočnega obrambnega sistema bi se predstavila virtualno, muzejsko predstavitev pa bi dopolnjeval sprehod skozi substrukcijo Kloštrskih vrat mimo obokanega mostu, pod katerim bi s simulacijo predstavili tudi tedanji tok Ljubljanice okoli obzidja. Na županov predlog, da se od muzeja do vzpenjače naredi podzemni prehod in se ga poveže z gradom, bosta avtorja projekta prihodnji mesec na MOL predstavila predlog vremensko zaščitene pasaže, ki bi potekala po nekdanjem obrambnem jarku ob še ohranjenem mestnem obzidju, na katerega so naslonjene zgradbe ob Krekovem trgu.
"Ko arheologi najdbo izkopljejo, se začne njen propad," meni Milan Kovač, ki sicer delno še živi na Švedskem, kjer je začel pred 40 leti razvijati izpopolnjeno tehnologijo ohranjanja izkopanin in spomenikov, katerih osnova so ogrevana stekla, ki onemogočajo mehansko preperevanje razstavljenih predmetov. Sistem je Kovač, preden so vodnjak nadomestili z dvojnikom, pred leti uporabil tudi za zaščito Robbovega vodnjaka. Kovač je sicer avtor največjega podzemnega muzeja na Kitajskem, katerega površina meri 8000 kvadratnih metrov in kjer za varovanje artefaktov prav tako uporabljajo njegovo tehnologijo. To tehnologijo, ki se uporablja tudi v drugih muzejih, na Kitajskem imenujejo "slovenski sistem zaščite". Ker je bil v Ljubljani do sedaj ves interes posvečen rimskim najdbam, bi bil predlagani srednjeveški muzej "prvo resno obeležje srednjeveškega obdobja Ljubljane in predstavitev zgodbe o srednjeveškem življenju v našem mestu ter seveda pomembna turistična atrakcija", je prepričan avtor predloga.
