Zgodbe japonskih avtorjev, kot so Ogai Mori, Mariko Koike, Kobo Abe, Kan Kikuči in drugi, je za antologijo japonske kratke proze izbral in prevedel Peter J. Vojvoda, zgodbe sodobnih portugalskih avtorjev, med katerimi so na primer Mário de Sá-Carneiro, Almada Negreiros, Miguel Torga, Vergílio Ferreira in drugi, pa je izbrala in prevedla Barbara Juršič.

Leteči kadilec Jasutake Cucuija, Popravljavec igrač Jasumija Kobajašija, Duhovi iz Lexingtona Harukija Murakamija in Pod krošnjami cvetočih češenj Anga Sakagučija so le štiri izmed dvanajstih zgodb iz Japonske, ki sestavljajo izbrano antologijo generacije pisateljev, ki je slogovno prelamljala s tisočletno tradicijo japonske književnosti. Kratka proza je, po besedah Luke Culiberga v predgovoru k zgodbam iz Japonske, med najbolj priljubljenimi literarnimi zvrstmi v tej deželi, izbrane zgodbe pa postavljajo pred bralca obdobje zadnjih stotih let. V nadaljevanju spremne besede Culiberg pojasnjuje, da je časovna zamejitev izbora japonskih kratkih zgodb na preteklo stoletje sledila zgodovinski realnosti japonske književnosti, saj so pred slabim stoletjem in pol Japonci stopili na pot tako imenovane modernizacije.

"Po več kot dveh stoletjih popolne izolacije, represivnega fevdalnega sistema in kastno urejene samurajske družbe je leta 1868 Japonska naredila korak, ki je do temeljev pretresel tradicionalno ureditev in vpeljal nove politične, etične, vrednostne in estetske standarde," opredeljuje rez v kulturni kontinuiteti dežele vzhajajočega sonca pisec spremne besede v knjigi Zgodbe iz Japonske. Nova generacija piscev moderne japonske književnosti si je tako z ustvarjanjem v pogovornem jeziku japonska književnost je bila do tistega časa pisana izključno v klasičnem slogu, ki je bil v razmerju do govorjenega jezika v podobnem razmerju, kot je bila do govorjenih jezikov v srednjeveški Evropi latinščina prizadevala obnavljati literarno tradicijo v moderni luči.

Kratka zgodba je zaradi svojega specifičnega "imaginarija" tudi na Portugalskem postala ena priljubljenejših literarnih izraznih oblik, kot eno glavnih značilnosti današnjih portugalskih kratkih zgodb pa Barbara Juršič, ki je prispevala spremno besedo h knjigi Zgodbe iz Portugalske, izpostavlja osredotočenost na bistveno: "Je kot ogledalo, ki ga ponuja bralcu, da si ogleda samega sebe v času in prostoru." A "portugalskost" zgodbe je po besedah Juršičeve le izhodišče, ki ga ta preseže z osredotočanjem na bivanjske razsežnosti človeka. Teme, ki jih upoveduje 21 zgodb v pričujoči antologiji, so tako povsem "človeške", od ljubezni do smrti, veselja, žalosti, bogastva in revščine, družbenih neenakosti in posameznikovih stremljenj, zaradi svojevrstne lege ob morju pa je portugalska zgodba vseeno dobila specifičen pečat sanjave, melanholične in koprneče duše, je med drugim k izboru portugalskih zgodb zapisala Barbara Juršič.

V knjižni zbirki Izmenjave, namenjeni mednarodnemu literarnemu sodelovanju, so doslej pri KUD Sodobnost International izšle še antologije ameriške, kanadske, pakistanske, arabske, kubanske, turške, flandrijske, venezuelske, kitajske in tajske ter malezijske in singapurske sodobne kratke proze.