Moški in ženske na poroko in seveda tudi na zakon gledajo precej drugače; ženske se sploh ob porokah pregovorno bolj raznežijo, moški pa se (spet pregovorno, kar ne pomeni, da je to ustaljeno pravilo) soočajo s strahovi pred izgubo svobode. Poglejmo torej, kako in zakaj si nadeti zlati obroček, ki je za nekatere morda težka, železna veriga.

Verjetno je skoraj vsaka ženska do neke mere »indoktrinirana« s pričakovanji o tem, kako naj bi bila njena poroka videti. Sploh če ste navdušene gledalke ameriških limonad, vam podoba »princeske« verjetno ni ušla. Res je, da se vam podoba lahko priljubi ali pa tudi zagnusi. Verjetno pa je v vas vsaj malenkostna želja po tem, da bi imele vsaj enkrat na sebi zares čudovito obleko. Ne pravimo, da je to razlog, zakaj skočiti v zakonski stan, trdimo le, da je obleka za veliko žensk pomemben element rituala oziroma slovesnosti. Ja, ženske si pač bolj prizadevajo za kar se da estetsko podobo dneva, ki pripada le njim in njihovemu izbrancu. Sploh v Ameriki so zelo priljubljeni tako imenovani načrtovalci porok (saj se spomnite Jennifer Lopez v istoimenskem filmu?), ki vam do zadnje minute začrtajo vaš dan in poskrbijo za prav vsak najmanjši detajl. Seveda za velike denarce. Smešno pa je, da je moškim, torej ženinom, po navadi prav malo mar, ali so na mizah lilije ali orhideje.

Moškega ne boste spremenili

Tudi barva porcelana, v katerem strežejo kaviar in gosjo pašteto, je zanje nepomembna podrobnost. Kako pa sploh priti do stanja, ko se mize šibijo od hrane in pijače, na nas pa mečejo riž ali konfete? Hja, moške je težje prepričati, ampak, kot zatrjuje Kim Sarrasin, strokovnjakinja za odnose, mora ženska slediti trem osnovnim zapovedim, če želi prepričati moškega, da je prava za »zakoličenje« zveze. Ženska, ki je nesrečna in se ves čas pritožuje, zagotovo ni privlačna, pravi Sarrasinova. Moški na odnos gledajo v smislu »dobička in izgube«, torej »kaj pridobim in kaj izgubim, če sem s teboj«. Moški tudi precej slabo prenašajo ženske, ki so preveč čustvene, saj enostavno ne vedo, kako bi reagirali. Po mnenju Sarrasinove se moška čustva gibljejo bolj ali manj samo na relaciji jeze, žalosti in veselja. Tretji zelo pomemben element pa je, da se moškega nikakor ne trudite spreminjati. Seveda lahko naletite tudi na takega, ki ima resne težave z navezovanjem pristnih čustvenih stikov, in takšen možak bo kaj težko stal pred vami v fraku in vam na prstanec natikal zlat obroček.

Zakaj (ne) poroka?

Poroka je prelomnica in tega se seveda tako ženske kot moški dobro zavedajo. Sploh dandanes je samskost popolnoma običajno stanje vsake ženske in moškega. Seveda pa imajo različna družbeno-kulturna okolja drugačne zahteve in ponekod vas lahko zaradi »nepoparjenosti« gledajo bolj čudno kot na kakšnem drugem kraju. Če ne želite izstopati v samskemu stanu, se morate nedvomno preseliti na Manhattan, ki je otok samskih in ljudi, ki iščejo v prvi vrsti zabavo. In ravno iz takšnega stanja je nekoga zelo težko povleči v »okovje« poroke in zakona. Ampak tudi to se dogaja. Tako moški kot ženske lahko dobijo »napad panike« oziroma jih oblije hladen srh, ko pomislijo na institucijo zakona. Po navadi se tako moški kot ženske, ki so že v partnerskem odnosu, izogibajo pogovorom o neprijetnih občutkih, ki jih misel na obveznosti zakonskega stana prinaša s seboj. Nič koliko zarok je prav zaradi pomanjkanja komunikacije razdrtih »tik pred dvanajsto«. V jedru vsega je po navadi strah. Ki ima lahko nešteto obrazov. Skrbi nas denarna situacija, sorodniki, družina, v katero prihajamo, naše lastne navade in razvade ter morebitna izguba le-teh... Seznam nima konca. Če se s partnerjem nista sposobna resno in trezno pogovoriti in če želita ostati v zvezi ter morda le nekoliko preložiti »dan D«, vam lahko pomaga z nasvetom tudi strokovnjak, torej zakonski/poročni svetovalec. Moške najbolj skrbi denar, torej finančna preskrbljenost. Zelo pomembno je, da se čutijo sposobni skrbeti za svojo družino. Moške je tudi izjemno strah, da bi se napačno odločili pri izbiri partnerice. »To pravzaprav pomeni, da institucijo poroke zelo spoštujejo in je ne prezirajo,« pripoveduje 40-letni samski moški iz okolice New Yorka. Carl Weisman, avtor knjige No, zakaj torej še nikoli nisi bil poročen?, pravi, da veliko moških preprosto domneva, da enoženstvo ni v njihovi naravi in da je zakon zanje pač neprimerna oblika bivanja, ter zato raje vse življenje preživijo kot »samci«. Kim Sarrasin pa zatrjuje, da se bo moški zagotovo upognil, če bo v njegovo življenje stopila zares zabavna in privlačna ženska. Kakor koli, dopovedujemo si, da na koncu zmaga ljubezen, saj vendarle premika gore in z neba klati zvezde in planete. Samo ne pritožujte se, če vam vmes na glavo pade še kakšna prav nesramno težka skala in vas nekoliko potolče. Temu se pač reče zakon. Tako vsaj pravijo.