Zakon določa, da je minimalna plača najnižje plačilo za delo v polnem delovnem času, iz minimalne plače pa bodo, tako kot do zdaj, izključene le nadure. Višina minimalne plače se bo usklajevala enkrat na leto, in sicer januarja, z dejansko rastjo cen življenjskih potrebščin v minulem letu. Če bi drugi podatki kazali taka gibanja, da samo neposredna uskladitev z rastjo cen ne bi bila primerna, se lahko po posvetu s socialnimi partnerji upoštevajo tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti.
Obravnava po nujnem postopku
Vlada naj bi nov zakon o minimalni plači sprejela že na jutrišnji seji in ga nemudoma posredovala v državni zbor. Obravnava zakona po nujnem postopku je, kot piše v gradivu, potrebna zato, da bi preprečili nadaljevanje stiske najslabše plačanih delavcev in socialne nemire, do katerih bi nezadovoljstvo zaposlenih z veljavno višino minimalne plače lahko privedlo. Povečanje minimalne plače bo po oceni vlade v letošnjem letu povzročilo povečanje proračunskih izdatkov za 18,5 milijona evrov, vsako naslednje leto pa za 22,2 milijona evrov. Plače, nižje od vrednosti nove minimalne plače, je do zdaj prejemalo 1440 zaposlenih v javnem sektorju, za katere bo treba dodatno zagotoviti 1,3 milijona evrov. Zaradi povečanja minimalne plače se bodo nadomestila za brezposelnost povečala za 7,5 milijona evrov, sredstva za prejemke za javna dela pa za pet milijonov evrov. Povečanje minimalne plače bo oceni vlade povečanje števila štipendistov za okoli 1000, kar bo pomenilo še 1,6 milijona evrov dodatnih sredstev, medtem ko se bodo sredstva za starševska nadomestila povečala za skupno 5,6 milijona evrov.
Kljub povečanju javnih izdatkov pa vlada ocenjuje, da bo povečanje minimalnih plač vplivalo pozitivno na prilive v državni proračun, saj se bodo povečale osnove za plačilo prispevkov in davkov.
Z višjo dodatno olajšavo se bo neto dohodek povečal za 40 evrov
Hkrati z zakonom o minimalni plači je vlada določila tudi besedilo spremembe zakona o dohodnini, s katerim bi delno razbremenila strošek dviga minimalne plače za gospodarstvo. S predlagano spremembo zakona se bo dodatna splošna olajšava povečala s sedanjih 2094,99 na 3019,83 evra, prvi prag dohodkov pa s sedanjih 8694,22 na 10.200 evrov. To bo po oceni vlade pomenilo, da se bo razpoložljivi neto dohodek zvišal za 483 evrov na leto ali za 40,25 evra na mesec. Zaradi prilagoditve in ustreznega prehoda se bo povečal tudi drugi prag dohodkov, ki je določen kot pogoj za priznavanje dodatne splošne olajšave.
Zakon bo veljal že pri odmeri dohodnine za leto 2010, kar pomeni, da se bo dodatna splošna olajšava, kot je določena s tem zakonom, uporabila v celotnem letnem znesku pri odmeri dohodnine na letni ravni. Zvišanje posebne olajšave bo po oceni vlade povzročilo zmanjšanje proračunskih prihodkov v znesku 46 milijonov evrov. Dvig splošne olajšave, ki so jo zaradi preprečitve plačne uravnilovke zagovarjali zlasti v sindikatu Pergam, po oceni vlade v tem trenutku zaradi gospodarskih in javnofinančnih razmer ni uresničljiva; pomenila naj bi še desetkrat večji izpad proračunskih prihodkov.
